Možganska megla (ang. brain fog) je izraz, ki je zelo poveden. Tudi če vas niso še nikoli mučile tovrstne težave, vam je najverjetneje hitro jasno, za kaj gre in kako se počuti nekdo, ki se spopada z možgansko meglo. Med najbolj tipične simptome spadajo težave z zbranostjo, pozabljivost, oteženo procesiranje informacij in nasploh občutek, kot bi bili vaša glava in okolica polni … da, prav ste uganili, megle!
Kaj je možganska megla?
Možganska megla seveda ni uradna diagnoza, ampak gre za skupek simptomov, ki se pogosto pojavljajo »v paketu«, zato se je začelo za kombinacijo teh težav uporabljati posebno poimenovanje. Ti simptomi ne bi smeli ostati spregledani, še posebej zato, ker so lahko včasih znak resnejših težav z zdravjem, na primer nepravilnega delovanja ščitnice. »Možganska megla« pa je pogosto povezana tudi s pomanjkanjem pomembnih hranilnih snovi. Čeprav zgolj sprememba prehrane praviloma ne more odpraviti težav, je vendarle pametno, da preverite, ali ima vaše telo na voljo dovolj snovi, ki so še posebej pomembne za naš spomin, jasne misli, optimalno koncentracijo, učenje in uspešno spopadanje s stresnimi situacijami …
Vitamin D
Neprijetni občutki, ki jih povezujemo z »možgansko meglo«, so še posebej pogosti v zimskih mesecih oziroma v delu leta, ko so dnevi relativno kratki, noči pa precej dolge. To se zdi precej logično; manj sonca pogosto pomeni tudi manj energije, zato imate lahko občutek, da se komaj prebijate skozi posamezne dneve.
Toda povezava med zimskimi meseci in možgansko meglo je lahko tudi posredna. Tudi če ne pogrešate pretirano sonca in poletja, lahko manj sončnih žarkov pomeni tudi manj vitamina D v vašem telesu. Gre namreč za »sončni vitamin«, saj je za njegovo tvorbo v našem telesu nujna izpostavljenost sončnim žarkom. Kot je znano, je vitamin D nujen za močne kosti in zobe (če ga primanjkuje, lahko to v skrajnem primeru privede celo do rahitisa). V zadnjem času se zelo pogosto omenja tudi vloga vitamina D pri krepitvi imunskega sistema. Malce manj znano pa je, da lahko pripomore tudi k izboljšanju našega spomina.
»Možganska megla« je lahko tako vsaj deloma povezana s pomanjkanjem vitamina D. Če se spopadate s simptomi, ki jih je mogoče strnjeno opisati kot možgansko meglo, je vsekakor smiselno preveriti vrednosti vitamina D in po potrebi razmisliti o prehranskem dopolnilu.
Omega-3-maščobne kisline
Ena ključnih skupin hranilnih snovi za dober spomin – pa tudi za naše kognitivne sposobnosti nasploh – so nedvomno omega-3-maščobne kisline. Poleg absolutnega vnosa je pomemben tudi relativni vnos oziroma razmerje med omega-3-maščobnimi in omega-6-maščobnimi kislinami. Paziti morate namreč na to, da vaša prehrana ne vsebuje preveč slednjih.
Ob omembi omega-3-maščobnih kislin mnogi najprej pomislijo na ribe. Drži sicer, da v večini rastlinskih živil težko najdemo eikozapentaenojsko (EPK) in dokozaheksaenojsko kislino (DHK), ki sta še posebej pomembni za dobro zdravje, vključno z zdravjem naših možganov, ter da pretvorba alfalinolenske kisline (ALK), ki jo lahko na primer najdemo v živilih, kot so orehi in lanena semena, ni najučinkovitejša. Vendar to še ne pomeni, da so najboljši vir omega-3-maščobnih kislin prav ribe. Upoštevati morate namreč, da dobijo ribe svoj »odmerek« teh pomembnih maščobnih kislin z uživanjem alg, ki vsebujejo tako eikozapentaenojsko kot dokozaheksaenojsko kislino. Eden izmed načinov za ublažitev simptomov, katerih posledica je možganska megla je lahko tako pogostejše vključevanje alg v prehrano oziroma uporaba kakovostnega prehranskega dopolnila iz alg.
Vitamin B12 in drugi vitamini iz skupine B
Izjemno koristen ukrep za preganjanje možganske megle je lahko tudi povečanje vnosa vitamina B12. Gre za enega ključnih vitaminov za naš živčni sistem. Nizke vrednosti tega vitamina lahko tako privedejo do tipičnih simptomov možganske megle, dolgotrajnejše pomanjkanje pa lahko vodi celo do resnejših, neodpravljivih kognitivnih okvar.
Poskrbite torej, da boste svojemu telesu zagotovili dovolj vitamina B12, če se spopadate z možgansko meglo, pa je hkrati pametno, da ste pozorni tudi na nekatere druge vitamine iz skupine B, pri čemer je smiselno posebej izpostaviti vitamin B6 (piridoksin) in vitamin B9 (folat). Povečan vnos vitaminov iz skupine B lahko pripomore k boljšemu spominu in k zmanjšanju težav z zbranostjo, zato bo občutek možganske megle precej manj intenziven.
Magnezij
Magnezij je mineral, ki ga lahko najdemo v živilih, kot so različne vrste fižola in semen, špinača in presni kakav. V našem telesu sodeluje pri številnih pomembnih procesih, med drugim tudi pri tvorbi energije oziroma pri energijskih procesih. Ena izmed možnih posledic pomanjkanja magnezija je tako tudi občutek, da ste povsem brez energije. To včasih pomeni tudi podaljšanje povprečnega reakcijskega časa, kar je lahko v določenih okoliščinah zelo nevarno. Kombinacija možganske megle in vožnje na primer močno poveča tveganje za prometno nezgodo.
Poleg tega je magnezij pomemben za naš živčni sistem in za uspešno spopadanje s stresom. Znano je, da je stres pogosto kriv za težave, kot so nezbranost, slabši spomin in nemir, ki jih lahko doživljate kot »možgansko meglo«. Pri tovrstnih težavah je tako smiselno razmisliti tudi o dodajanju magnezija oziroma o pogostejšem uživanju živil, bogatih s tem mineralom.