Energijska samooskrba in neodvisnost

Pojem »samooskrba« je zelo povezan z neodvisnostjo, čeprav v urejenem globalnem svetu to ni videti kot prednost. V tržni ekonomiji je ključen dobiček, tudi če se ustvarja na drugi strani sveta.

Vendar življenje ni postlano z rožicami, prekinitve ranljivih poti hrane, proizvodov ali energentov povzročajo težave. Oskrbovalne poti so kot pajčevine, ki se nežno povezujejo ob brezvetrju in se pretrgajo v viharju. Se še spominjate ladje Ever Given, ki je lani blokirala Sueški prekop? V nekaj dneh so se prevozni stroški skokovito dvignili, temu so sledile cene proizvodov, energentov, hrane, gradbenih storitev in nepremičnin po celem svetu, tudi pri nas.

Naslednji udarec je globalni oskrbi povzročila vojna v Ukrajini, le-ta je pomembna izvoznica hrane, Rusija pa je pomembna izvoznica energentov. Zaradi te vojne je dobava obojega negotova. Poleg podražitev je pričakovano tudi pomanjkanje hrane in energije na svetovnem trgu.

Popolne neodvisnosti družbe si ne predstavljamo. Vsekakor pa je dobro, da je v pretežni meri samooskrbna, da ni ranljiva; da nima zgolj enega dobavitelja ključnih dobrin, ene transportne poti in enega partnerja.

Videti je, da nas faraonove sanje o debelih in suhih kravah niso izučile. Imamo danes, po debelih kravah, žitne kašče in skladišča energentov dovolj polne, da bomo z lahkoto prebrodili leta pomanjkanja, ki grozijo?

Samooskrba

Samooskrba je pomembna zlasti pri oskrbi z energijo in hrano, pri zagotavljanju osnovnih potreb, kar je osnovni pogoj za obstoj demokratične družbe. Taka družba je trdna, ekonomski in energetski pretresi je ne zlomijo.

Kakšna je stopnja naše samooskrbe? Uradno imamo samo pol energije domače, dejansko pa jo imamo še manj. Jedrska energija je le statistično prikazana kot domača, saj so tehnologija, oprema in jedrsko gorivo uvoženi, domači sta le hladilna voda in prostor za jedrske odpadke. Še slabša je odvisnost od uvoza hrane, v povprečju jo doma pridelamo le eno tretjino.

Samooskrba družbe se začne s samooskrbo posameznikov in raste preko samooskrbnih združenj, zadrug ali naselij do samooskrbe države. Če večina prebivalcev poskrbi za energijo in hrano iz svojega lokalnega okolja, je celotna družba manj ranljiva.

Kako pa ste vi samooskrbni? Ste vezani na plinovod iz Rusije ali se oskrbujete z drvmi iz bližnjega gozda?

Družinska samooskrba

Zasnova samooskrbe za ogrevanje stanovanjske stavbe je preprosta. Hiša mora biti energijsko učinkovita, energija pa proizvedena pretežno iz obnovljivih virov v bližini. Majhna raba energije za ogrevanje, prezračevanje, klimatizacijo, pripravo tople vode in razsvetljavo prostorov pripomore tudi k zmanjšanju ogljičnega odtisa in k znižanju stroškov. Več prednosti hkrati.

PREBERITE TUDI

Tragedija, ki jo je zakrila zgodovina: Dekleta so lovila bele snežinke sredi poletja, ne da bi vedela, kaj v resnici so

Pri novogradnjah sta energijska učinkovitost in samooskrba že predpisani. Nujna je pasivna zasnova stavbe z okni proti jugu, ki lovijo sončno toploto, toplotna izolacija celotnega ovoja, gradnja brez toplotnih mostov, energijsko učinkovita okna, vračanje toplote prezračevanja, energijsko učinkovita ogrevalna naprava in raba obnovljivih virov energije. Za celotno energijsko oskrbo zadošča sončna elektrarna na strehi, ravno dovolj velika, da proizvedena elektrika zadošča za letno rabo.

Pri obstoječih stavbah, ki so bolj potratne, je težje doseči samooskrbo. Rabo energije je možno zmanjšati z energijsko sanacijo (toplotna izolacija, zmanjšanje toplotnih mostov, energijsko učinkovita okna, vračanje toplote prezračevanja) in spremembo bivalnih navad. Ogrevanje energijsko sanirane stavbe je možno urediti z obnovljivimi viri energije (kurilna naprava na lesno biomaso ali elektrika iz lastne sončne elektrarne, v povezavi s toplotno črpalko).

Zmanjšanje stroškov ogrevanja in povečanje zanesljivosti oskrbe

Strošek ogrevanja je odvisen od cen in porabe energenta, od izkoristka rabe in od bivalnih navad. Proti podražitvam energije ni čarobne paličice, je pa možno obrzdati stroške.

• Najpomembnejša je odločitev o izbiri energenta. Prednost naj ima lokalni energent iz obnovljivih virov, lesna biomasa, elektrika iz lastne sončne elektrarne ali daljinska toplota učinkovitega daljinskega ogrevanja.
• Načelno velja, da je dražje ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom, elektriko in kurilnim oljem, cenejše pa z zemeljskim plinom, lesno biomaso, daljinskim ogrevanjem in s toplotnimi črpalkami. Prednost naj imajo domači energenti. Kombinacija toplotne črpalke in lastne sončne elektrarne je verjetno najprimernejša!
• Uvoženi energenti se dražijo, zlasti kurilno olje in zemeljski plin. Na ceno energentov ne morete vplivati, lahko pa na porabo. Če je stavba potratna, načrtujte ambiciozno energetsko prenovo, ki bo zmanjšala rabo energije na desetino sedanje. Najcenejša je energija, ki je ne porabite.
• Spremenite bivalne navade. Ne zapravljajte energije, ne grejte pretirano, zračite z najmanjšimi toplotnimi izgubami in namesto dviga termostata raje oblecite jopico. Znižajte potrebe po ogrevanju, prezračujte z vračanjem toplote in v največji meri uživajte dnevno svetlobo.

Kakšni naj bodo prvi koraki k energijski samooskrbi?

Samooskrba s sončno energijo je proizvajanje lastne elektrike z mikro sončno elektrarno, za lastno rabo elektrike.

Najprej preverite danosti lokacije (velikost, orientacija in naklon strešine) in pričakovano letno rabo elektrike. Za povprečno gospodinjstvo, ki letno porabi približno 4.400 kWh, zadošča sončna elektrarna moči 4 kW, ki se vgradi na južno stran strehe, površine vsaj 25 m².

Če hkrati s sončno elektrarno načrtujete vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje in sanitarno vodo ter električni avto, naj bo malo večja. Vendar ne prevelika, saj jo lahko kasneje dogradite. Cena 5 kW sončne elektrarne je pod 5.000 €.

Na področju, kjer so pogosti izpadi elektrike, je primernejša omrežno/otočna sončna elektrarna. Taka elektrarna je skoraj dvakrat dražja, odvisno od zmogljivosti akumulatorja, vendar nudi nemoteno oskrbo.

Naložba v samooskrbno sončno elektrarno se lahko povrne v štirih do šestih letih, če je optimalno načrtovana in izvedena.

Neto obračun

Sistem samooskrbe z elektriko se imenuje neto meritev (net metering), kjer uporabnik brezplačno shranjuje elektriko v priključnem omrežju. Konec leta naredi dobavitelj obračun in zaračuna morebitno preveč porabljeno električno energijo (kWh), skupaj z omrežnino. Če uporabnik v enem letu vzame iz omrežja manj elektrike, kot jo odda, ni stroškov za energijo, razen priključna moč in prispevki, ki so na to vezani. S samooskrbo se letni strošek za elektriko vsaj razpolovi.

Pravilno dimenzionirana sončna elektrarna za samooskrbo v tekočem letu proizvede malenkost več elektrike, kolikor jo uporabnik porabi. Če je proizvodnja večja od porabe, se presežki odstopijo dobavitelju elektrike. Aktivni odjemalci lahko za viške elektrike dobijo nadomestilo ali pa viške prodajo.

Sedanja shema samooskrbe po net meteringu bo veljala za vse, ki bodo priklopili samooskrbno sončno elektrarno do konca leta 2023. Za tiste, ki se bodo priključili kasneje, bo nekoliko drugačen način obračuna, saj bo treba plačevati omrežnino za vso prejeto elektriko. Vsekakor se splača pohiteti.

Težave s soglasji

Število samooskrbnih elektrarn skokovito raste. Konec lanskega leta je bilo priključenih približno 18.000 sončnih elektrarn skupne moči 467 MW, letos jih bo verjetno še 10.000 več, skupna moč naj bi dosegla 582 MW. Ponekod distribucijsko omrežje ne more slediti dinamiki gradnje sončnih elektrarn, morda ni ustreznega omrežja ali pa je na omrežje priklopljenih že toliko elektrarn, da novih ni možno priklopiti. V petih do desetih letih bodo ojačali že zgrajena omrežja in zgradili »pametna omrežja«, ki bodo krmilila odjem in razpršeno proizvodnjo. Do takrat pa so pričakovane težave s priključevanjem novih sončnih elektrarn.

Najslajše

Tudi če ste brez denarja za postavitev lastne sončne elektrarne, niti niste kreditno sposobni, to ni ovira. Z dobaviteljem sončne elektrarne se da dogovoriti za plačilo na obroke. Mesečno plačujete, kolikor bi plačevali za klasično energijsko oskrbo. Po približno desetih letih, odvisno od dogovora z investitorjem, postane sončna elektrarna za samooskrbo vaša last, prihranki tudi.

Če ste brez lastne strehe in bi radi vstopili v sistem samooskrbe, se lahko dogovorite s postavitvijo sončne elektrarne na tuji strehi ali pa vstopite v shemo z najemom sončnih modulov.

Možnosti za samooskrbo je veliko. Izberite najprimernejšo.