0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaMetaanaliza razkrila očitno povezavo med črevesnim in duševnim zdravjem

Metaanaliza razkrila očitno povezavo med črevesnim in duševnim zdravjem

MORDA VAS ZANIMA

V zadnjih letih smo priča izjemno hitremu povečevanju števila raziskav, ki razkrivajo, da je naš črevesni mikrobiom precej pomembnejši, kot se je verjelo do nedavnega. Pred nekaj desetletji se o črevesnem mikrobiomu skorajda ni govorilo, danes pa je zelo očitno, da imajo bakterije in drugi mikroorganizmi v črevesju izjemno velik vpliv na naše zdravje. Črevesni mikrobiom vpliva na naš imunski sistem, od njega pa je močno odvisno tudi naše duševno zdravje. To je potrdila tudi obsežna metaanaliza, katere izsledki so bili konec septembra objavljeni v reviji Medscape.

- Oglas -

Večja raznolikost bakterij = manjša verjetnost za depresijo, anksioznost in shizofrenijo

Šlo je za izjemno obsežno študijo, obenem pa za eno najpomembnejših študij o povezavi med črevesnim in duševnim zdravjem doslej. Kot je znano, naše črevesje poseljuje skorajda nepreštevno število bakterij in drugih mikroorganizmov. Konotacije ob besedi »bakterije« so sicer običajno negativne, vendar je prepričanje, da so vse bakterije slabe za naše zdravje, zmotno. Poznamo tudi ogromno koristnih bakterij, ki lahko prispevajo k boljšemu zdravju. V tem primeru govorimo o t. i. probiotikih. Ko gre za sestavo črevesnega mikrobioma, je pomembno predvsem razmerje med škodljivimi in koristnimi bakterijami. Paziti moramo torej na to, da prve ne prevladajo. Kot so ugotovili raziskovalci, ki so pripravili uvodoma omenjeno metaanalizo, pa je zelo pomembna tudi bakterijska sestava oziroma raznolikost – vsaj pri vplivu na duševno zdravje. Večja raznolikost bakterij v črevesju je namreč pomenila zmanjšano verjetnost za diagnoze, kot so depresija, anksioznost, bipolarna motnja in shizofrenija.

Več težav z duševnim zdravjem pri osebah z večjim deležem vnetnih bakterij

Metaanalizo so pripravili raziskovalci, zaposleni na londonski univerzi Kings’ College. Šlo je za analizo skoraj 60 študij, ki so preučevale povezavo med črevesnim mikrobiomom in človeškim zdravjem. Preučitev razpoložljivih podatkov je razkrila zelo očitno korelacijo med manj raznoliko sestavo črevesnega mikrobioma in povečano verjetnostjo za težave z duševnim zdravjem, vključno z najresnejšimi oblikami tovrstnih težav. Obenem so raziskovalci opazili tudi, da je bilo v črevesju oseb, ki so se spopadale s težavami, povezanimi z duševnim zdravjem, prisotnih več bakterij z vnetnim učinkovanjem. Kot je znano, lahko kronična vnetja povečajo nevarnost za številne resne bolezni. Kronična vnetja so med drugim povezana tudi s povečanim tveganjem za težave z duševnim zdravjem.

Porušeno črevesno ravnovesje je lahko deloma povezano z zdravili

Povezava med črevesnim in duševnim zdravjem se zdi torej zelo jasna, čeprav ta povezava zagotovo ni nekaj, kar bi bilo očitno. Če bi pred nekaj desetletji namignili, da lahko črevesni mikrobiom vpliva na duševno zdravje, bi bili najverjetneje deležni posmeha strokovne javnosti. Vendar pa je treba po drugi strani upoštevati določene omejitve metaanalize. Tako na primer niso bile upoštevane morebitne razlike med sestavo črevesnega mikrobioma pred psihiatrično diagnozo in po njej. Primerjava stanja je zelo pomembna, saj lahko zdravila porušijo črevesno ravnovesje, kar velja tudi za zdravila, kot so antidepresivi in antipsihotiki (ni torej nujno, da je bilo črevesno ravnovesje porušeno že pred pešanjem duševnega zdravja).

- Oglas -

Seveda pa psihiatrična zdravila niso najbolj problematična. Še posebej veliko nevarnost za črevesni mikrobiom predstavljajo antibiotiki, ki poleg škodljivih pogosto uničijo tudi koristne bakterije. Antibiotiki so seveda včasih nujni. Popolno izogibanje antibiotikom zavoljo zaščite črevesnega mikrobioma in s tem duševnega zdravja bi bilo tako nesmiselno in celo nevarno početje (podobno pa velja tudi za psihiatrična zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik oziroma psihiater). Vendar pa je treba vsekakor paziti, da se antibiotiki uporabljajo izključno takrat, ko so resnično nujni – med drugim tudi zaradi preprečevanja t. i. bakterijske rezistence, ki vse bolj ogroža javno zdravje.

NAJNOVEJŠE