Mnogi imajo kostanj le za okusen plod narave, ki ga najdemo povsod po slovenskih gozdovih. Vendar le malokdo ve, da ima kostanj tudi številne pozitivne učinke na naše zdravje. Izboljšuje namreč zdravje črevesja, krepi imunski sistem in kosti, znižuje krvni tlak, ščiti pred srčnožilnimi boleznimi, izboljšuje kognitivne sposobnosti, preprečuje kronične bolezni, uživajo pa ga lahko tudi sladkorni bolniki.

Kostanj za zdravje

Uživanje kostanja je zelo priporočljivo

Čeprav kostanj na prvi pogled ne deluje nič posebnega, se vseeno mora v njem skrivati nekaj posebnega, glede na to, da ga uživamo že več tisočletij. Kostanj je plod istoimenskega drevesa, ki ga najdemo po gozdovih severne zemeljske poloble. Čeprav obstajajo različne vrste kostanjev, ima večina podobne lastnosti in hranila. Ne smemo pa ga zamenjevati z divjim kostanjem, ki se ga uporablja večinoma le v medicinske namene.

Čeprav je mogoče uporabljati različne dele drevesa, je plod kostanja vsekakor najbolj poznan. Najbolj priljubljen je nedvomno pečen kostanj, vendar se da iz kostanja pripraviti še marsikaj. Lahko ga skuhamo, naredimo kostanjev pire, ga pražimo, kandiramo ali zmeljemo v kostanjevo moko, ki je odlična pri peki kruha. V njegovem edinstvenem okusu uživajo povsod po svetu, še posebej hvaljen pa je zaradi pomembnih hranilnih vrednosti. Kostanj vsebuje visok delež vlaknin, mineralov, pozitivnih maščob, vitaminov, antioksidantov in drugih pomembnih hranil, kar ga uvršča med zdrava živila. Alergiki na drevesne oreščke naj se sicer izogibajo kostanju, za druge pa je uživanje kostanja zelo priporočljivo.

Shranjevanje kostanja

Glavna sezona kostanja se navadno prične v mesecu oktobru. Ker kostanj vsebuje manj maščob kot drugi oreščki, je potrebno nekoliko več pazljivosti pri njegovem shranjevanju, saj se dokaj hitro pokvari. Najbolje ga je hraniti v hladilniku in ga porabiti v nekaj tednih.

Kostanj

Pozitivne lastnosti kostanja

  1. Manjša kalorična vrednost: V primerjavi z drugimi oreščki kostanj vsebuje manj kalorij (le 180 kcal na 100 g) in maščob, a je hkrati prav tako bogat z vitamini, minerali in fitohranili, ki so poglavitni za naše zdravje.
  2. Brezglutensko živilo: Kostanj ne vsebuje glutena, zato je odlično živilo v dieti brez glutena in pšenice.
  3. Preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni: Mnogi se ne zavedajo, da imajo prehranske vlaknine zelo pomembno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni. Živila z visoko vsebnostjo vlaknin, med katera sodi tudi kostanj (8,1 g vlaknin na 100 g), veljajo za živila z nizkim glikemičnim indeksom, kar pomeni, da počasneje dvigujejo raven sladkorja v krvi. To pomaga preprečevati skokovite dvige in padce sladkorja, kar je še posebej nevarno za sladkorne bolnike.
  4. Zdravje imunskega sistema: Visoka vsebnost vitamina C in drugih antioksidantov uvrščajo kostanj med dobre spodbujevalce imunskega sistema. 100 g kostanja vsebuje namreč kar 43 mg vitamina C, kar pokriva 72 % dnevnih potreb. S kuhanjem in pečenjem njegova vrednost sicer pade na 40 %. Vitamin C ne spodbuja le proizvodnje belih krvničk, temveč deluje tudi kot antioksidant, torej lovi proste radikale po telesu in jih nevtralizira, preden lahko poškodujejo celice. Gre torej za odlično orožje v boju z oksidativnim stresom, ki je glavni krivec za večini bolezni sodobnega časa.
  5. Uravnavanje gostote kosti: Baker in magnezij nista prva elementa, na katera pomislimo, ko govorimo o zdravju naših kosti. Vendar pa je baker zelo pomemben pri procesu absorpcije železa v krvi, kar je ključno za zdravje kosti. Magnezij prav tako povečuje mineralno gostoto kosti, istočasno pa ima tudi številne pozitivne lastnosti za naše zdravje. S pomočjo mineralov, ki jih najdemo tudi v kostanju, lahko torej preprečimo ali upočasnimo starostne bolezni, kot je osteoporoza.
  6. Zdravje črevesja: Kostanj je eden izmed oreščkov z največjo vsebnostjo prehranskih vlaknin. Te so zelo pomembne pri pomikanju blata skozi črevesje, saj spodbujajo peristaltiko in s tem preprečujejo nastanek vnetij v črevesju. Vlaknine lahko pomagajo tudi optimizirati absorpcijo hranilnih snovi, kar pomeni večji izkoristek zaužite hrane in več hranil za telo.
  7. Izboljšanje pomnjenja: S pomočjo kostanja lahko izboljšamo tudi pomnjenje in delovanje možganov. Kostanj je namreč bogat vir vitaminov B-kompleks (niacin (B3), riboflavin (B2), tiamin (B1)), ki so neposredno povezani s pravilnim nevrološkim razvojem in delovanjem. 100 g kostanja zagotavlja 11 % dnevnih potreb po niacinu, 100 % potreb po tiaminu in 12 % po riboflavinu. Kalij, ki ga prav tako najdemo v kostanju, spodbuja dotok krvi v možgane in s tem spodbuja dobro zdravje živčnega sistema, s čimer se izboljšata tudi koncentracija in spomin.
  8. Preprečevanje kroničnih bolezni: Prosti radikali v telesu poškodujejo celice, kar vodi do pojava oksidativnega stresa in razvoja kroničnih bolezni in raka. S pomočjo antioksidantov v kostanju lahko pripomoremo k boju proti prostim radikalom, zato zaužitje ene pesti kostanja na dan ni slaba zamisel.
  9. Uravnavanje krvnega tlaka: Pri zniževanju krvnega tlaka so le redki minerali pomembnejši kot kalij. Kalij uravnava gibanje vode v telesu, povečuje pretok krvi in zmanjšuje pritisk na zožene žile. To znižanje krvnega tlaka lahko pripomore k izboljšanju splošnega zdravja srca in zmanjšuje tveganje za nastanek kapi in srčnega napada.
  10. Zdravje srca: Mnogi menijo, da so maščobe slabe za naše zdravje, dejstvo pa je, da naše telo potrebuje številne maščobe za normalno delovanje. Kostanj je bogat vir enkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki dokazano znižujejo slab holesterol (LDL) in zvišujejo dobrega (HDL), kar pripomore k uravnavanju celotnega krvnega holesterola, zmanjšuje vnetne procese v telesu ter tveganje za nastanek ateroskleroze in nabiranje krvnih strdkov. Temu primerno je manjše tudi tveganje za razvoj možganske kapi, srčnega napada ter srčnožilnih bolezni.

Zaključno opozorilo: Zaradi številnih alergij naj bodo alergiki na oreščke pozorni pri uvajanju novih oreščkov v prehrano. Zato se pred zaužitjem kostanja obvezno posvetujte z zdravnikom. Če pa niste alergik na oreščke, potem pa kar hitro v gozd po to okusno jesensko zakladnico zdravja.

Recepti s kostanjem

Pirina rižota s kostanjem in datlji

Pirina rižota s kostanjem datlji

Sestavine:

  • 320 g pire,
  • 50 g pancete,
  • 1 čebula,
  • 1 korenje,
  • ½ zelene,
  • 200 ml rdečega vina,
  • 100 g kuhanega olupljenega kostanja,
  • 1 žlička masla,
  • 2 žlički sladkorja,
  • sol,
  • 100 g svežih datljev,
  • 30 ml rdečega vina,

Priprava:

Piro čez noč namočimo in naslednji dan odcedimo.

Panceto razrežemo na koščke. Zelenjavo očistimo in jo razrežemo na koščke. Oboje prepražimo na olivnem olju, dodamo piro in zalijemo z vinom. Na močnem ognju med stalnim mešanjem kuhamo 10 minut, da se pira zmehča. Po potrebi zalivamo z jušno osnovo. Medtem razrežemo kostanj. Maslo skupaj s sladkorjem raztopimo v kozici in v njem karameliziramo kostanje. Razrežemo še datlje in jih dodamo kostanju, prilijemo rdeče vino in vse skupaj dodamo rižoti. Postrežemo z naribanim parmezanom in koščkom masla.

Kostanjev kruh

Kostanjev kruh

Sestavine:

  • 200 g moke,
  • 250 g kostanjeve moke,
  • 1 žlica kakava,
  • 15 g kvasa,
  • 1 žlica masla,
  • 1 žlica medu,
  • žlička soli,
  • 180 do 200 ml tople vode.

Priprava:

Kvas razdrobimo, prilijemo 50 ml tople vode, dodamo med in počakamo 10 minut, da nastane kvasec. Pečico segrejemo na 190 °C.

Navadno moko, kostanjevo moko, sol in kakav stresemo v posodo in na sredino naredimo vdolbino, v katero vlijemo kvasec. Postopoma prilivamo toplo vodo in gnetemo. Dodamo še stopljeno maslo in pregnetemo v gladko testo. Pokrijemo in pustimo vzhajati do dvojne količine.

Testo še enkrat pregnetemo in oblikujemo v bombice v obliki kostanja (vsaka naj tehta približno 35 g). Potresemo z moko in položimo na peki papir. Pokrite pustimo vzhajati še 50 do 60 minut. Vzhajane bombice postavimo v pečico in pečemo približno 30 minut.

Sladki ravioli

Sladki ravioli s kostanjem

Sestavine za testo:

  • 250 g moke,
  • 2 jajci,
  • 2 žlici olivnega olja.

Sestavine za nadev:

  • 75 g temne čokolade,
  • 250 g kuhanega kostanja,
  • 4 žlice espresa,
  • 4 žlice sladkorja.

Priprava:

Moko, jajce, olivno olje in kanček hladne vode zmešamo in pregnetemo v gladko testo. Zavijemo v plastično folijo in postavimo v hladilnik za 30 minut.

Čokolado razrežemo na koščke in jo skupaj s kostanjem in espresom spasiramo v gladko maso. Postopoma dodamo še sladkor.

Testo položimo na pomokano površino in tanko razvaljamo (ali uporabimo strojček za testenine). Razrežemo na trakove in na vsake 3 do 4 cm damo 1 do 2 žlički nadeva. Robove premažemo z malo vode in pokrijemo z drugim trakom testa. Okoli nadeva iztisnemo zrak, testo dobro stisnemo in oblikujemo raviole. Tako oblikovane raviole položimo v vroče olje, cvremo 3 do 4 minute in enkrat obrnemo. Zlatorjave raviole položimo na papirnato krpo, da se odcedijo, potresemo s sladkorjem v prahu in cimetom ter še vroče postrežemo.

Čokoladna kostanjeva torta

Čokoladno kostanjeva torta

Sestavine:

  • 450 g kostanjevega pireja,
  • ¼ skodelice italijanskega likerja,
  • ¼ skodelice crème fraîche,
  • 6 velikih jajc, ločeni beljaki od rumenjakov,
  • 6 žlic masla,
  • ½ skodelice sladkorja,
  • 450 g temne čokolade s 70 % deležem kakava,
  • 2 žlici koruznega škroba. 

Priprava:

Pečico segrejemo na 150 °C in namastimo tortni model. Čokolado raztopimo nad vodno kopeljo.

V posodi stepemo sneg iz beljakov, ki mu postopoma dodajamo sladkor. V drugi posodi zmešamo kostanjev pire in liker, dodamo crème fraîche, raztopljeno maslo in dobro premešamo. Nato dodamo še raztopljeno čokolado, rumenjake in škrob ter premešamo v gladko zmes. Vanjo nato previdno vmešamo še sneg. Prelijemo v pomaščen pekač, postavimo v pečico in pečemo 40 do 45 minut.

Ohladimo in postrežemo z malinami in sladko smetano.

Kostanjeva krema

Kostanjeva krema

Sestavine:

  • 600 g kostanja,
  • 500 ml mleka,
  • 1 vaniljev strok,
  • 100 g sladkorja v prahu,
  • 50 g kakava,
  • 20 ml ruma,
  • 200 ml smetane za stepanje.

Priprava:

Pečico segrejemo na 200 °C. Kostanj križno zarežemo, postavimo v pečico in pečemo 15 do 20 minut.

Pečen kostanj vzamemo iz pečice in nekoliko ohladimo. Šest kostanjev prihranimo za dekoracijo. Preostale olupimo in damo v kozico. Prilijemo mleko, dodamo strok vanilje in kuhamo 30 minut.

Odstranimo vaniljev strok, kostanj poberemo iz mleka in ga pretlačimo. Dodamo kakav, rum in sladkor v prahu ter po potrebi prilijemo še malo mleka, v katerem se je kuhal kostanj. Dobro spasiramo in nadevamo v kozarčke. Okrasimo s stepeno smetano in pečenim kostanjem. 

Kostanjeva marmelada

Kostanjeva marmelada

Sestavine:

  • 500 g kostanja,
  • 1 strok vanilje,
  • 250 g sladkorja,
  • 100 g temne čokolade z najmanj 50 % kakava.

Priprava:

Kostanj križno prerežemo in v vreli vodi kuhamo 5 minut. Odstavimo, speremo in olupimo. Položimo ga v ponev, zalijemo do polovice z vodo in kuhamo 30 minut.

Nato karameliziramo sladkor. Dodamo vaniljev strok, zalijemo s 100 ml vode, v kateri se je kuhal kostanj. Dodamo kostanj in kuhamo še 10 minut. Odstranimo vaniljev strok in maso dobro spasiramo s paličnim mešalnikom. Čokolado razdrobimo na koščke in dodamo še vroči masi, da se raztopi. Dobro premešamo, napolnimo v steklene kozarčke in dobro zapremo.