Kako lahko varčujemo tudi na vrtu

Varčevanje lahko razumemo zelo široko. Z varčevanjem na vrtu ni mišljeno, da prihranimo samo denar, temveč tudi čas in smo obenem prijazni do okolja ter do naravnih virov. Varčevanje si omislimo v okviru svojih zmožnosti in danosti. Večji ko je vrt, pomembnejše je varčevanje z vodo, časom, gnojili. Manjši ko je vrt, pomembnejše je varčevanje s prostorom.

Varčevanje na vrtu

Varčevanje s prostorom

Varčevanje se začne že z načrtovanjem, koliko prostora namenimo posamezni vrtnini. Če imamo majhen vrt, je tako načrtovanje še pomembnejše. Na majhni površini poskušamo čim več pridelati, da imamo vsaj med sezono dovolj za sprotne potrebe po sveži zelenjavi in zeliščih.

Največ bomo pridelali tudi, če bomo sejali ali sadili v trikotne vzorce in ne v vrstice ali kvadrate. V trikotnih oblikah zasaditve je boljši izkoristek prostora in lahko zasadimo okrog 10 % več kot pri drugih zasaditvah. Vendar tudi tu ne gre pretiravati, večji pridelek je, če imajo rastline dovolj prostora, kot pa da so nagnetene in se tako ne morejo razviti v svoji polni velikosti. Pri pretesnih zasaditvah so rastline tudi dovzetnejše za bolezni in napade škodljivcev.

Varčno s semeni in sadikami

S tem, ko načrtujemo vrt, se izognemo tudi preveliki porabi semen in velikim nakupom sadik. Primer: če vemo, da med sezono porabimo dve bučki na teden, nimamo zamrzovalne skrinje, ne maramo vlagati bučk, potem bo dovolj en do dva grmička bučk, torej potrebujemo eno vrečico s semeni bučk ali pa kupimo eno ali dve sadiki bučk. Seveda lahko presežke podarimo ljudem, ki nimajo svojega vrta in s tem niti svoje domače zelenjave. Z načrtovanjem privarčujemo prostor, denar za nakup semen ali sadik ter privarčujemo svoj čas, ker ni potrebe, da gojimo veliko število grmičkov bučk in imamo z njimi več dela kot pa z enim samim.

Čeprav so semena zelo poceni in nam povprečna cena povsem običajnih sort vrtnin ne pomeni veliko, pa se sčasoma nabere. V vrečici npr. vsem poznane solate majska kraljica je 7 g semena in tako je tega dovolj za 75 m2 površine. Torej, če posejete samo majhno gredico te sorte solate, npr. 4 m2, bi tega semena morali imeti za več setev, ne samo za to eno malo gredico. Ko boste med to sezono sejali še druge sorte solate, potem radič, repo …, si predstavljajte, kaj zraste, kako velika rastlina zraste iz enega semena, tako si boste malo olajšali delo, malo manj semena porabili. Seveda se strinjam, da je treba posejati malo več semen, saj ne vzklije prav vsako seme. Vendar pretiravati z rezervo oziroma » za vsak primer« tudi ni potrebe.

Varčevanje z vodo

Da v sušnem obdobju vrtnine zalivamo, ni nobena skrivnost. Voda kot vir življenja je zelo dragocena, zato bodimo varčni tudi z vodo. Vrt si uredimo tako, da potrebuje čim manj dodajanja vode, kar lahko dosežemo na različne načine. Tla med rastlinami zastiramo, da zmanjšamo izhlapevanje s tal. Obenem pa preprečujemo rast plevelom, s čimer si olajšamo delo, saj je potrebno manj pletja. Zastiramo lahko s slamo, uvelo pokošeno travo, z biorazgradljivimi folijami. Namestimo zbiralnike vode. Če imamo vrt ob hiši ali kakšno lopo ob vrtu, na koncu žlebov namestimo plastične sode, in namesto da gre deževnica v odtoke, nam bo ta voda v sušnemu obdobju zelo prišla prav za zalivanje vrtnin. Sode seveda ustrezno zaščitimo, da se ne utopi kakšna žival, žuželka.

Na gredicah sejemo po več vrtnin skupaj, naredimo sestrske gredice in tako imamo tla zastrta pred soncem in izhlapevanjem. Na primer: gredica s koruzo, fižolom in bučami. Buče, ki jih pustimo, da rastejo po tleh, imajo prav to vlogo, da senčijo tla in s tem zmanjšujejo izhlapevanje.

Varčno z gnojili

Vrtnine potrebujejo hranila, iz tal črpajo hranila za sprotno rast. Z gnojenem dodajamo tlom hranila in jih nadomeščamo. Pretirano gnojenje s kupljenimi gnojili ne vpliva negativno samo na našo denarnico, tudi pri vrtninah lahko dosežemo povsem nasproten učinek, kot si ga želimo. Pravilno, smotrno in varčno gnojenje bi bilo samo tako, da bi vedeli, koliko hranil imajo naša tla (torej, zemljo bi dali na analizo). Analizo tal, s katero izvemo, koliko hranil je že v tleh, ponovimo na pet let, kar ni prevelik strošek v primerjavi s tem, koliko denarja lahko zapravimo za nesmotrno gnojene in posledično izgubljen pridelek. Z gnojili varčujemo tudi na druge načine. Vsaj občasno si pripravimo doma narejena gnojila (koprivno gnojilo, gabezovo gnojilo, gnojilo iz mešanice različnih rastlin). Še en način je, s katerim privarčujemo pri gnojilih, to je zeleno gnojenje oz. setev rastlin za podor.

Varčni s časom

V teh mesecih je na vrtu veliko dela. Z nekaterimi zgoraj naštetimi ukrepi boste privarčevali tudi pri času. Z dobrim načrtom setve izkoristimo prostor na vrtu, pa tudi se do neke mere izognemo škodljivcem in boleznim, ponovnim setvam, izgubljanju časa na vrtu, ko razmišljamo, kaj in kam bi sejali. Za zastiranjem tal bomo porabili manj časa za zalivanje in pletje posevkov. Če bomo varčni s semenom, bomo imeli manj dela z redčenjem pregostih posevkov. Poleg tega pa dobro premislimo, kaj bomo v enem obisku postorili po vrtu, in vse, kar potrebujemo, imejmo s sabo. Ne izgubljajmo časa in hodimo po posamezno orodje ali seme posamezno v prostor, kjer imamo to shranjeno.