Zdravilne metode, ki lahko pomagajo otrokom pri čedalje pogostejših težavah (hiperaktivnosti, motnje pozornosti …)

    Pogovor s terapevtko in učiteljico terapevtskih metod Sorensensistema v Sloveniji, je bil pravi balzam za dušo. Milina, ki umiri, in ogenj, ki pogreje. Nekoč je kot profesionalna plesalka nastopala na odru v Sloveniji in tujini, danes v umirjeni terapevtski sobi pomaga ljudem z alternativnimi oblikami zdravljenja. K njej prihajajo tako odrasli kot tudi otroci. Predvsem za otroke ima še veliko načrtov, kako jim pomagati pri čedalje pogostejših težavah (hiperaktivnost, motnje pozornosti itd.).

    motnje

    Nataša, kaj vas je poneslo od plesa k alternativnemu zdravljenju?

    Do terapevtskih metod me je vodilo več dogodkov. Postopoma in zelo spontano. Vsekakor pa je bila prelomna huda prometna nesreča, ki sem jo doživela pred 15 leti. Utrpela sem pretres možganov, zaradi česar sem imela še pol leta težave z govorom, koncentracijo in spominom. Takrat mi je pomagal bioenergetik. Mislim, da je ta izkušnja botrovala tudi mojemu zanimanju za delovanje/rehabilitacijo možganov in sem se tudi zato pozneje odločila za študij refleksne terapije Temprana. Ta boleča izkušnja me je pravzaprav pripravila na delo z ljudmi s podobnimi težavami. Zelo dobro razumem, kaj se jim dogaja, kako zopet vzpostaviti normalno delovanje možganskih funkcij in poznam način, kako jih voditi skozi proces rehabilitacije. Celoten sistem zdravljenja Sorensen pravzaprav temelji na vzpostavljanju živčno-možganskega ravnovesja. Sicer pa me je že v času študija sodobnega plesa izjemno zanimala vsebina predmeta Preventiva poškodb, ki smo ga imeli na plesni akademiji v Amsterdamu na Nizozemskem. Večini mojim sošolcev se predmet ni zdel zanimiv, mene pa je zelo pritegnil. Prek plesa sem spoznavala, da je naše telo povezano v celoto, da je vsak delček povezan s celoto in celota z vsakim delčkom telesa ter je tudi neločljivo povezano z našim dojemanjem, čustvovanjem, dušo in mentalnim svetom. Ta vsestranska povezanost našega bitja me navdihuje še danes. Pozneje sem si želela, da to znanje poglobim, zato sem iskala načine, področja, kjer bi znanje lahko razširila. Našla sem refleksoterapijo in se v tem izobrazila. Hkrati pa sem se spoprijemala tudi s plesnimi poškodbami in zato obiskovala različne terapevte v tujini, ki so mi pri tem pomagali. Njihovo delo se mi je zdelo zelo zanimivo. Ko sem se vrnila v Slovenijo, sem odprla svojo plesno šolo in postopoma sem začela uvajati v delo tudi nova načela in raziskovati, kako povečati izrazne sposobnosti telesa z učinkovito in varno vadbo. Niz in prepletenost dogodkov ter opazovanje ljudi, sebe in delovanje našega telesa me je počasi pripeljalo do metod Sorensen, ki jih danes izvajam in učim …

    Članek si lahko v celoti preberete v poletni številki revije Bodi eko TUKAJ >>>

     

    Povejte svoje mnenje - kometirajte