Spomladi sem dobil v najem manjšo njivo, ki je bila kar nekaj let zapuščena. Hotel sem pridelovati vrtnine za domačo porabo, vendar letos slabo uspevajo. Zemlja se mi zdi izčrpana. Kako naj to popravim?
Valter iz Sežane
Prazno njivo v jeseni zaščitimo pred vremenskimi vplivi s pokrovnimi rastlinami, ki služijo zelenemu gnojenju, tako bomo poskrbeli tudi za preskrbo rastlin v naslednji sezoni s hranili.
Na praznih, neposejanih površinah je zemlja izpostavljena padavinam in pripeki, posledica tega je lahko to, da se zemlja zaskorji. Na praznih površinah lahko pride tudi do izpiranja hranil iz zgornjih plasti v nižje, zato so lahko ta hranila težje oziroma kar popolnoma nedostopna rastlinam. Prav tako pa lahko veter, ki zapiha čez prazno gredico, odnese rodovitno zemljo z naše grede ali vrta.
Prednost zelenega gnojenja je v tem, da se s setvijo izognemo vsem neželenim učinkom, ki se pojavijo, če pustimo gredice prazne. Zeleno gnojenje ali drugače povedano gnojenje s pomočjo rastlin za podor pa pomeni tudi gnojenje s posebej v ta namen posejanimi rastlinami, ki jih ne pobiramo ali kosimo, pač pa jih pustimo na gredi ali njivi, jih tam podorjemo ali zakopljemo v zemljo, kjer nato preperijo. Zemljo s tem gnojimo in obogatimo z organskimi snovmi.
Za zeleno gnojenje je primernih več rastlin. Lahko so to celo fižol, grah, bob, bela in črna ogrščica, oljna repica, celo ajda, pomembno je le, da rastlino pozno jeseni zakopljemo. Sicer pa raje izberemo rastline, ki so v kratkem času sposobne ustvariti veliko zelene mase. Primerne so tudi detelje, zlasti lucerna, in črna detelja. Te lahko ravno tako kot prej omenjene metuljnice s svojo sposobnostjo fiksacije dušika tla oskrbijo tudi s tem elementom, kar je še posebej priporočljivo, če kmetujemo na ekološki način.
V vašem primeru vam priporočamo predvsem 3 rastline, namenjene za zeleni podor. Njihova značilnost je, da so neprezimne. To pomeni, da rastline čez zimo propadejo, zato je njihova prednost v tem, da se vam v naslednjem letu ne pojavijo kot nadležen plevel. Prav tako pa pripomorejo, da se izboljša vsebnost humusa v tleh, kar je prav tako pomembno za rodovitnost tal.
Prva je facelija, ki je medovita rastlina (in s tem dobra čebelja paša) ter ustvari veliko zelene mase v relativno kratkem času. Če jo sejemo dovolj zgodaj, vam bo vrt polepšala tudi z modro-vijoličnimi cvetovi.
Bela gorjušica je tudi zanimiva rastlina za podor, ima namreč tudi sposobnost zmanjševanja prisotnosti ogrščic v tleh. Kot vemo, so ogorčice znani škodljivci vrtnin, predvsem krompirja. Bela gorjušica izboljšuje tudi zračnost in rodovitnost tal. Je pa to tudi rastlina, ki odganja polže.
Tretja taka rastlina pa je oljna redkev. Značilnost te rastline je, da cveti neenakomerno in cvetenje se rado podaljša dolgo v jesen. Oljna redkev ima močan koreninski sistem, ki lahko tla prezrači in zrahlja. Priporočamo, da jo sejete predvsem tam, kjer boste na gredico v prihodnjem letu posadili krompir, saj zmanjšuje prisotnost ogorčic in vsebnost nitratov. Slednji so namreč pogost vzrok za pojav železne listne pagavosti pri krompirju.
Naj pa posebej poudarimo tudi, da ni potrebno, da zeleno gnojenje izvajamo na vsej njivi ali vsem vrtu, temveč rastline za zeleni podor posejemo na vsako gredico, s katere poberemo pridelek.
Imate tudi vi kakšno vprašanje? Vprašajte naše strokovnjake.