Prebavne motnje: Kako si lahko pomagamo?

Prebavne motnje so pogost problem, s katerim se sooča veliko ljudi. Vplivajo na naše splošno zdravje in kakovost življenja. Da bi razumeli, kako se izogniti tem težavam in jih učinkovito obvladovati, je pomembno poznati najpogostejše prebavne motnje, njihove vzroke, simptome ter načine preventive in zdravljenja.

Vas napenja ali napihuje? Prebavne motnje so v današnjem času izjemno pogoste. Današnji človek je izpostavljen kemikalijam v hrani in antibiotikom (ki jih dobimo tudi preko hrane ali vode), ki porušijo črevesno floro. Kaj lahko storimo sami, če nas pesti katera od spodaj naštetih prebavnih motenj?

Pogosti vzroki prebavnih motenj

Prebavne motnje so pogosto posledica kombinacije več dejavnikov, kot so slaba prehrana, stres, premalo gibanja in neustrezna hidracija. Med najpogostejše vzroke spadajo:

• Nezdrava prehrana z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in predelane hrane
• Premalo vlaknin v prehrani
• Hitra prehrana in neredni obroki
• Pretirano uživanje alkohola in kofeina
• Kajenje
• Stres in anksioznost

Najpogostejše prebavne motnje

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)

GERB je stanje, pri katerem se pojavljajo prebavne motnje tako, da se želodčna kislina vrača nazaj v požiralnik, kar povzroča zgago, bolečino v prsih in težave pri požiranju. Dolgotrajna izpostavljenost kisline lahko poškoduje sluznico požiralnika.

Preventiva in pomoč:

• Izogibajte se mastni in začinjeni hrani
• Uživajte manjše obroke, a pogosteje
• Povečajte vnos vlaknin
• Zmanjšajte telesno težo, če imate prekomerno težo
• Ne ležite takoj po obroku

Sindrom razdražljivega črevesa

Sindrom razdražljivega črevesja je kronična prebavna motnja, ki povzroča bolečine v trebuhu, napihnjenost, drisko ali zaprtje. Njegov natančen vzrok ni znan, vendar so znani sprožilci, kot so določena živila, stres in hormonske spremembe.

Preventiva in pomoč:

• Vzdržujte prehranski dnevnik, da prepoznate sprožilce
• Uživajte hrano z nizko vsebnostjo FODMAP
• Vzemite si čas za sprostitev in zmanjšanje stresa
• Uvajajte probiotike in vlaknine v prehrano

Dispepsija

Dispepsija ali slaba prebava je občutek nelagodja ali bolečine v zgornjem delu trebuha. Lahko jo povzročajo prekomerno uživanje hrane, alkohol, stres ali določena zdravila.

Preventiva in pomoč:

• Uživajte manjše, pogostejše obroke
• Izogibajte se sprožilnim živilom, kot so začimbe, alkohol in kofein
• Obvladujte stres z redno telesno vadbo in tehnikami sproščanja

Zaprtje

Zaprtje je pogosto stanje in spada med precej pogoste prebavne motnje, za katero je značilno redko in težko odvajanje blata. Povzročajo ga lahko slaba prehrana, premalo gibanja, dehidracija ali določena zdravila.

PREBERITE TUDI

Kako pravilno postaviti oporo za paradižnik: Najboljše in najslabše metode, ki vplivajo na pridelek

Preventiva in pomoč:

• Povečajte vnos vlaknin iz sadja, zelenjave in polnozrnatih živil
• Pijte dovolj vode
• Redno se gibajte
• Razmislite o dodatku vlaknin ali laksativu, če je potrebno

Prebavni trakt in njegovo delovanje

Prebavni trakt poteka od ust do zadnjične odprtine in je zadolžen za prebavo hrane ter oskrbo telesa s hranili. Če ne deluje, kot bi moral, telo ne dobi vseh potrebnih hranil, kar vpliva na njegovo delovanje.

Med najpogostejše prebavne motnje sodi sindrom razdražljivega črevesja je zelo pogosta prebavna težava, ki prizadene debelo črevo. Najpogostejši simptomi te motnje so: krči, bolečine v trebuhu, napihnjenost, zaprtje in diareja.

Crohnova bolezen najpogosteje prizadene tanko in debelo črevo. Znaki Crohnove bolezni variirajo od blagih do resnejših. Simptomi se lahko pojavijo nenadno, brez opozorila. Sčasoma se lahko umirijo, a kasneje ponovno izbruhnejo. V času, ko je Chronova bolezen aktivna, jo prepoznamo po: diareji, vročini, utrujenosti, bolečinah in krčih v trebuhu, krvi v blatu, vnetjih v ustih, zmanjšanemu apetitu in izgubi teže ter boleznih ob zadnjični odprtini.

Kolitis je vnetje črevesne sluznice, ki lahko nastane zaradi različnih vzrokov. Njegovi simptomi so: bolečine v trebuhu, krči, diareja, lahko tudi kri v blatu. Simptomi nekaterih oblik kolitisa so vročina, mrazenje, vnetje oči, otekanje sklepov, afte in kožno vnetje.

Bakterijski razrast v tankem črevesju vključuje prebavne motnje in druge simptome: slabost, napihnjenost, bruhanje, diarejo, podhranjenost, izgubo teže, bolečine v sklepih, utrujenost, izpuščaje, akne, ekceme, astmo, depresijo in rozaceo (kožno bolezen, ki prizadene obraz).

Gastritis je vnetje želodčne sluznice. Njegovi simptomi so zelo različni, v nekaterih primerih pa se sploh ne pojavijo. Med najpogostejše sodijo: slabost, pogosto razdražen želodec, napihnjen in boleč trebuh, bruhanje, pekoč ali razžirajoč občutek v želodcu med obroki ali ponoči, kolcanje, izguba apetita, bruhanje krvi ali snovi, podobne kavni usedlini, ter krvavi iztrebki.

Občutljivost na hrano je reakcija imunskega sistema na določeno hrano. Delimo jo na alergijske reakcije in preobčutljivost na hrano. Alergijske reakcije so takojšnje in jih zato z lahkoto prepoznamo. Simptomi preobčutljivosti na hrano so težje prepoznavni, saj se včasih pokažejo šele nekaj dni po zaužitju določene hrane. Simptomi lahko vključujejo napenjanje, napihnjenost, glavobol, krče in utrujenost.

Kaj lahko storimo?

Če trpite za katero od naštetih prebavnih motenj, iz prehrane odstranite vse, na kar bi lahko bili občutljivi. Posledica preobčutljivosti na hrano je vnetje, ki poruši ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami v črevesju. To lahko vodi v razrast slabih bakterij in glivic. Dva najpogostejša krivca za preobčutljivost na hrano sta gluten in laktoza.

Če vas pestijo prebavne motnje, z jedilnika črtajte sladkor in hrano z visokim glikemičnim indeksom, kot so kruh in testenine. Bakterije, virusi in glivice, ki uničujejo ravnovesje črevesne flore, se namreč prehranjujejo s sladkorjem. Jejte več hrane z nizkim glikemičnim indeksom, kot so polnozrnati izdelki in zelenjava. Izognite se tudi umetnim sladilom in predelani hrani, ki vsebujejo za telo neprebavljive kemikalije. Izbirajte svežo, zdravo in organsko hrano.

Jejte hrano, ki deluje protivnetno. Sem sodijo mastne ribe, kot sta losos ali skuša, oreščki in semena, kokosovo in olivno olje ter kurkuma. Izjemno priporočljiva je fermentirana hrana, ki spodbuja delovanje dobrih bakterij v črevesju – npr. kefir, jogurt, kombuča, kislo zelje, kimči in juha miso.

Povečajte vnos fruktooligosaharidov – ogljikovih hidratov, ki spodbujajo delovanje dobrih bakterij v črevesju. Najdemo jih v poru, čebuli, česnu, artičokah in bananah. Na črevesje blagodejno vplivajo tudi vitamini A, B5 in D, glutamin, cink, GLA (nenasičena maščobna kislina). Pijte čaje, ki pomirjajo, kot so ingverjev, metin ali slezov čaj. Povečajte vnos topnih vlaknin, ki jih najdemo v ovseni kaši, jabolkih, hruškah, jagodah, oreščkih, lanenemu semenu, kumaricah in zeleni.

Zmanjšajte stres, ki vpliva na živčni sistem in aktivira simpatični živčni sistem, kar neugodno deluje na prebavo in absorpcijo hranil. Ne jejte, ko se vam mudi – za hrano si vedno vzemite dovolj časa. Izjemno pomembno je tudi gibanje, ki pospeši pretok krvi, zmanjšuje stres in ojača imunski sistem.