Vas napenja ali napihuje? Prebavne motnje so v današnjem času izjemno pogoste. Današnji človek je izpostavljen kemikalijam v hrani in antibiotikom (ki jih dobimo tudi preko hrane ali vode), ki porušijo črevesno floro. Kaj lahko storimo sami, če nas pesti katera od spodaj naštetih prebavnih motenj?
Prebavni trakt poteka od ust do zadnjične odprtine in je zadolžen za prebavo hrane ter oskrbo telesa s hranili. Če ne deluje, kot bi moral, telo ne dobi vseh potrebnih hranil, kar vpliva na njegovo delovanje.
Med najpogostejše prebavne motnje sodi sindrom razdražljivega črevesja je zelo pogosta prebavna težava, ki prizadene debelo črevo. Najpogostejši simptomi te motnje so: krči, bolečine v trebuhu, napihnjenost, zaprtje in diareja.
Chronova bolezen najpogosteje prizadene tanko in debelo črevo. Znaki te bolezni variirajo od blagih do resnejših. Simptomi se lahko pojavijo nenadno, brez opozorila. Sčasoma se lahko umirijo, a kasneje ponovno izbruhnejo. V času, ko je Chronova bolezen aktivna, jo prepoznamo po: diareji, vročini, utrujenosti, bolečinah in krčih v trebuhu, krvi v blatu, vnetjih v ustih, zmanjšanemu apetitu in izgubi teže ter boleznih ob zadnjični odprtini.
Kolitis je vnetje črevesne sluznice, ki lahko nastane zaradi različnih vzrokov. Njegovi simptomi so: bolečine v trebuhu, krči, diareja, lahko tudi kri v blatu. Simptomi nekaterih oblik kolitisa so vročina, mrazenje, vnetje oči, otekanje sklepov, afte in kožno vnetje.
Bakterijski razrast v tankem črevesju vključuje naslednje simptome: slabost, napihnjenost, bruhanje, diarejo, podhranjenost, izgubo teže, bolečine v sklepih, utrujenost, izpuščaje, akne, ekceme, astmo, depresijo in rozaceo (kožno bolezen, ki prizadene obraz).
Gastritis je vnetje želodčne sluznice. Njegovi simptomi so zelo različni, v nekaterih primerih pa se sploh ne pojavijo. Med najpogostejše sodijo: slabost, pogosto razdražen želodec, napihnjen in boleč trebuh, bruhanje, pekoč ali razžirajoč občutek v želodcu med obroki ali ponoči, kolcanje, izguba apetita, bruhanje krvi ali snovi, podobne kavni usedlini, ter krvavi iztrebki.
Občutljivost na hrano je reakcija imunskega sistema na določeno hrano. Delimo jo na alergijske reakcije in preobčutljivost na hrano. Alergijske reakcije so takojšnje in jih zato z lahkoto prepoznamo. Simptomi preobčutljivosti na hrano so težje prepoznavni, saj se včasih pokažejo šele nekaj dni po zaužitju določene hrane. Simptomi lahko vključujejo napenjanje, napihnjenost, glavobol, krče in utrujenost.
Kaj lahko storimo?
Če trpite za katero od naštetih prebavnih motenj, iz prehrane odstranite vse, na kar bi lahko bili občutljivi. Posledica preobčutljivosti na hrano je vnetje, ki poruši ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami v črevesju. To lahko vodi v razrast slabih bakterij in glivic. Dva najpogostejša krivca za preobčutljivost na hrano sta gluten in laktoza.
Če vas pestijo prebavne motnje, z jedilnika črtajte sladkor in hrano z visokim glikemičnim indeksom, kot so kruh in testenine. Bakterije, virusi in glivice, ki uničujejo ravnovesje črevesne flore, se namreč prehranjujejo s sladkorjem. Jejte več hrane z nizkim glikemičnim indeksom, kot so polnozrnati izdelki in zelenjava. Izognite se tudi umetnim sladilom in predelani hrani, ki vsebujejo za telo neprebavljive kemikalije. Izbirajte svežo, zdravo in organsko hrano.
Jejte hrano, ki deluje protivnetno. Sem sodijo mastne ribe, kot sta losos ali skuša, oreščki in semena, kokosovo in olivno olje ter kurkuma. Izjemno priporočljiva je fermentirana hrana, ki spodbuja delovanje dobrih bakterij v črevesju – npr. kefir, jogurt, kombuča, kislo zelje, kimči in juha miso.
Povečajte vnos fruktooligosaharidov – ogljikovih hidratov, ki spodbujajo delovanje dobrih bakterij v črevesju. Najdemo jih v poru, čebuli, česnu, artičokah in bananah. Na črevesje blagodejno vplivajo tudi vitamini A, B5 in D, glutamin, cink, GLA (nenasičena maščobna kislina). Pijte čaje, ki pomirjajo, kot so ingverjev, metin ali slezov čaj. Povečajte vnos topnih vlaknin, ki jih najdemo v ovseni kaši, jabolkih, hruškah, jagodah, oreščkih, lanenemu semenu, kumaricah in zeleni.
Zmanjšajte stres, ki vpliva na živčni sistem in aktivira simpatični živčni sistem, kar neugodno deluje na prebavo in absorpcijo hranil. Ne jejte, ko se vam mudi – za hrano si vedno vzemite dovolj časa. Izjemno pomembno je tudi gibanje, ki pospeši pretok krvi, zmanjšuje stres in ojača imunski sistem.