Imunski sistem je naลก obrambni mehanizem. Ljudje so se vedno, skozi tisoฤletja zdravili na razliฤne naฤine. Medicina in farmacija resda nista bili razviti, zato pa je ฤlovek, tedaj neprimerno bolj vpet v naravo, poznal nekatere tehnike zdravljenja, ki niso bile le priljubljene, temveฤ tudi uฤinkovite. Skoraj vse pretekle civilizacije so imele svoj izbor zdravilnih praks.
ฤeprav je o tem ostalo zapisanega razmeroma malo, pa smo dandanes lahko sreฤni, da se je ohranilo kar nekaj informacij o tem, kako so modrost in znanje mnogih generacij s pridom uporabljali tedanji nadarjeni in razsvetljeni zdravilci. Obenem pa je to znanje lahko svarilo, kako daleฤ se je danaลกnji svet odmaknil od naravnega naฤina zdravljenja in zdravega ลพivljenja.
Zakaj pogosto zbolimo prav pozimi
Utrujenost, prehladi, gripe in druga sezonska obolenja so najbolj pogosti prav v zimskem ฤasu, predvsem ob naglih ohladitvah. Spremembe temperatur, hladen veter in vlaga povzroฤijo, da organizem to spremembo prepozna kot stres. Kot posledica stresa nastane v telesu izredno velika koliฤina prostih radikalov, ki jih mora imunski sistem nevtralizirati. Imunski sistem se tako bori s prostimi radikali do te mere, da se ne more veฤ braniti pred vdorom patogenih tujkov iz okolja.
Slabe ลพivljenjske in prehranjevalne navade ter vsakodnevni stres ลกe dodatno slabijo imunski sistem.
Kako deluje naลก imunski sistem?
Imunski sistem nas varuje pred vdorom neลพelenih vsiljivcev, kakrลกni so bakterije, virusi in glivice ter razliฤne strupene snovi, hkrati pa skrbi za odstranjevanje strupov, ki nastajajo med naravnimi presnovnimi procesi v telesu. Kadar je imunski sistem oslabljen, se telo neลพelenih snovi ali vsiljivcev ne more znebiti, zaradi ฤesar zbolimo.
Oslabljenost imunskega sistema lahko prepoznamo ne le po okuลพbi, ampak tudi po obฤutkih utrujenosti, izฤrpanosti. Pogosto se pojavi ob menjavi letnih ฤasov s toplejลกih na hladnejลกe, ko temperaturna nihanja, pomanjkanje gibanja na sveลพem zraku in pogosto tudi manj pogosto uลพivanje vitaminov oslabijo naravne obrambne sposobnosti naลกega telesa.
Temu se deloma lahko izognemo z dovolj gibanja na sveลพem zraku, temperaturam primernim oblaฤenjem in uลพivanju veliko sveลพega sadja in zelenjave, ลกe posebej tistih vrst, ki so bogate z vitaminom C. Ker pa vse to pogosto vseeno ni dovolj, je dobro, da za svoj imunski sistem poskrbimo ลกe z dodatnimi krepฤili. Narava nam ponuja celo paleto rastlin, s pomoฤjo katerih bo naลก imunski sistem ohranil svojo moฤ.
Kaj je imunski sistem?
Ruski fiziolog Ilja Meฤenikov je prvi odkril, da ima ฤlovek v krvi poleg rdeฤih krvniฤk tudi bele krvne celice โ levkocite, ki poลพirajo in tako uniฤujejo mikrobe. Kasneje so znanstveniki odkrili, da je levkocitov, ki jim pravimo tudi obrambne ali imunske celice, veฤ vrst in da so organizirani v imunski sistem. Imunski sistem se razpreda po vsem telesu.
Sestavljen je iz imunskih organov in tkiv, npr. limfne ลพleze, bezgavk, vranice, mandeljnovโฆ, skupki imunskih celic pa se nahajajo v sluznici dihal in ฤrevesja. ฤe je izogibanje okuลพbam prva obramba pred ลกkodljivimi mikrobi, druga pa so pregrade v telesu, na primer koลพa in sluznice, lahko reฤemo, da je imunski sistem naลกa tretja obrambna linija.
Nasprotniki imunskega sistema
Nasprotniki imunskega sistema so mikrobi. Glede na bioloลกke lastnosti delimo mikrobe na bakterije, glive, viruse in parazite. Nekateri mikrobi, na primer tisti, ki naseljujejo prebavila, zgornja dihala, sluznice spolovil in seฤnice, so neลกkodljivi oziroma nam njihova prisotnost celo koristi. Te mikrobi, ki jih s skupnim imenom imenujemo mikrobna flora, z naselitvijo jemljejo ลพivljenjski prostor ลกkodljivim bolezenskim mikrobom. Bolezenski mikrobi so tisti mikrobi, ki s svojo naselitvijo v ฤloveku in z dejavnostjo v njem povzroฤijo, da zbolimo.
Kako ohraniti zdravje
Kdor je odloฤen za svoje zdravje in poฤutje napraviti kaj konkretnega in redno krepiti svoj imunski sistem, ni obsojen na samo zoprne stvari. Ravno nasprotno je ฤisto mogoฤe, da svoj imunski sistem krepimo na naraven naฤin. Na ta naฤin nam lahko uspe medsebojno povezati ljubezen, spoลกtovanje samega sebe, smeh, uลพitek, rekreacijo, sprostitev in svobodno samoizraลพanje. S tem se poti do zdravja ลพe moฤno prepletajo s ciljem samim โ zdravljenjem in zdravim ลพivljenjem.
ฤe naj bi se poฤutili dobro in pri tem ostali zdravi, se moramo odloฤiti, da bomo na ลพivljenje gledali pozitivno, predvsem seveda zaradi tega, ker je naลก pogled na svet, ljudi in situacije, v katerih se znajdemo na svoji poti, vedno stvar naลกe lastne izbire. ฤe se ne drลพimo tega, si sami povzroฤamo izgubo energije, stresne in drugaฤno negativne situacije, vse to pa sฤasoma ali pa ob posebnih pogojih privede do slabลกanja imunskega sistema ter s tem do pojava bolezni.
Zdravila rastejo v naravi
V ฤasu, ko se vedno bolj oddaljujemo od naravnega naฤina ลพivljenja in se ลกirijo ter mnoลพijo bolezni, izhajajoฤe iz nepravilnega odnosa do zdravja in ลพivljenja, ฤloveลกtvo iลกฤe naฤine, kako se ubraniti boleznim in ohraniti zdravje, za kar danes porabi ogromne denarje. Pri tem pa pozabljamo na zdravila in zdravilne rastline, ki jih lahko najdemo kar na travniku. Ne smemo namreฤ pozabiti, da so se ljudje znali pozdraviti ลพe v starih ฤasih in da si ลพivali tudi danes same najdejo zel, ki jim koristi v primeru rane ali bolezni.
Znanje o zdravilnih moฤeh rastlin je zelo staro, danes pa lahko zaradi izboljลกanih tehniฤnih moลพnosti in spoznanj sodobne znanosti natanฤno doloฤimo uฤinke zdravilnih rastlin. Glavni namen teh rastlin je vzpodbuditi lastno telesno in naravno zdravilno sposobnost tako, da telo uravnovesijo in oฤistijo. Pribliลพno polovica moderno izdelanih zdravil ni niฤ drugega kot umetna razliฤica rastlinskih sestavin in uฤinkovin. Tudi โฤudeลพnaโ tabletka aspirin je v principu izdelana iz izvleฤkov tradicionalnih zdravilnih zeliลกฤ.
Ne glede na to, da je lista zdravilnih zeliลกฤ izredno obลกirna in je o njej mogoฤe najti veliko priroฤne in uporabne literature, predstavljam samo za ponazoritev nekaj โzdravilโ, ki so nekdaj pomenila okostje zdravilske prakse, danes pa o njihovem pomenu in zmoลพnostih vemo bore malo ali pa niฤ. โSaj ni res โฆ pa je, โ bi lahko imenovali spoznanje, ki nas spreleti, ko uvidimo, da nekaj, kar poznamo iz vsakdanje prakse, deluje zdravilno.
ฤe naribano jabolko in cimet pomeลกamo skupaj ter poฤasi ลพveฤimo, naลกa slina in cimet sestavita โzdraviloโ, ki krepi imunski sistem in ogreva telo, ki prepreฤuje in lajลกa prehladna obolenja, uravnava visok krvni tlak, prepreฤuje in zdravi gripo, katar, vroฤino, akutne infekcije, koliko in vnetje mandljev, pomaga pri driski, vetrovih, noลพniฤnemu vnetju, gliviฤnih okuลพbah in ลกe in ลกe. V Indiji so cimetove zdravilne lastnosti odkrili in uporabljali ลพe pred veฤ tisoฤ leti, njegova uporaba pa se je ohranila vse do danes in se razลกirila po vsej zemeljski obli.
Podporniki imunskega sistema
Oves
Oves spada med najboljลกa zdravila za obnavljanje ลพivฤnega sistema in nam je lahko v veliko pomoฤ v obdobju, ko se odvajamo od pomirjevali, raznih zdravil ali drog. Uporaba ovsa v prehrani zniลพuje raven holesterola in sladkorja v krvi, vzpodbuja delovanje ลกฤitnice, pomaga pri impotenci, predstavlja krepฤilo za maternico, uravnava nivo estrogena ter zdravi hemoroide in krฤne ลพile.
Oves je ฤudovito hranljivo ลพivilo, ki vsebuje veliko beljakovin, kalcija, magnezija, silicija, kalija, ลพeleza in vitaminov ter nasploh daje organizmu veliko energije in moฤi. Zelo zdravilna je ovsena voda, ki jo lahko pijemo kot recimo limonado (oves namakamo v vodi 24 ur). Ker izredno dolgo zadrลพuje temperaturo, ljudje prepraลพeno zrnje ovsa ponekod ลกe dandanes uporabljajo za pregrevanje. Oves spada med eno od najstarejลกih krepฤil tako za ฤloveka kot tudi za ลพival.
Zelje
Zelje je eno od najbolj cenjenih zdravil v ljudskem zdravilstvu, ki tudi krepi imunski sistem. Stari Egipฤani so ga cenili do te mere, da so v njegovo ฤast postavili tempelj, v starem Rimu pa je zelje veljalo za vsesploลกno zdravilo in krepฤilo. Mornarji so zelje skozi stoletja uporabljali za prepreฤevanje nastajanja skorbuta. Surovo zelje slovi kot eno od najboljลกih ฤistil za kri in koลพo, pri ฤemer odpravlja strupe iz jeter in deluje proti slabokrvnosti, poleg tega pa zdravi glavobol (โmaฤkaโ), obnavlja moฤ pri okrevanju ter deluje odvajalno in protivnetno.
ฤaj iz sveลพega zelja (poparek, 10 minut) vsebuje vitamine A, B, C, D in E ter minerale kalcij, ลพveplo, silicij, magnezij in jod, je pa tudi prava zakladnica ลพeleza. Ljudje ga uporabljajo pri zdravljenju vnetja sklepov, glavobolu, pikih ลพuลพelk in zdravljenju aken, poleg tega pa zeljni ฤaj spodbuja imunski sistem in nastajanje protiteles, deluje razkuลพilno โ dihala, celi razjede, ฤisti kri in koristi jetrom.
V svetu je zelje v uporabi tudi kot zunanja obloga, in sicer pri celjenju ran, opeklinah, turih, podplutbah, razjedah in mozoljih ter kot protivnetno sredstvo za otekle sklepe.