Prijava
Danes je po vseh vrtcih in osnovnih šolah potekal vseslovenski projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk«, katerega pobudnica je Čebelarska zveza Slovenije, projekt pa je rezultat sodelovanja državnih institucij, NVO, šol, vrtcev in donatorjev. K projektu so pristopili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter Inštitut za varovanje zdravja RS.
Otroci so tako danes zajtrkovali lokalno pridelano, slovensko hrano: kruh, maslo, med, mleko in jabolko, ki so ga darovali kmetje in kmetijska podjetja, ÄŤebelarji in Ĺľivilsko-predelovalna podjetja. Podarjeno je bilo 18.000 kg kruha, 2.600 kg masla, 52.000 l mleka, 3.100 kg medu in 34.000 kg jabolk.
Za vtise o pomenu projekta Tradicionalni Slovenski zajtrk smo povprašali nekatere člane medresorske delovne skupine za izvedbo projekta ter udeležence zajtrka, ki so v izjavi za Čebelarsko zvezo Slovenije, revijo Slovenski čebelar povedali sledeče:
Boštjan NOČ, predsednik Čebelarske zveze Slovenije:
»Akcija slovenskih čebelarjev »Med za zajtrk v vseh slovenskih vrtcih« iz preteklih let je s svojim uspehom presegla naša pričakovanja, odziv šol pa nas je spodbudil, da akcijo skušamo nadgraditi v tradicionalni slovenski zajtrk, katerega cilj je, da ljudem predstavimo, zakaj je uživanje lokalno pridelane hrane tako pomembno. Izhajali smo tudi iz dejstva, da je čebela tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane«.
Gabrijela SALOBIR, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije:
»Kmetije, ki so za potrebe izvedbe projekta Tradicionalni Slovenski zajtrk dobrodušno podarile vsa živila, so prve, ki prehajajo v prakso lokalne samooskrbe s hrano. Na KGZS si prizadevamo, da bi bilo takšnih kmetij vedno več, da bi se krepila lokalna samooskrba, most med podeželjem in mestom ter kmetijami in vrtci ter šolami. Evropska zveza je namreč že leta 2001 podala smernice o krepitvi lokalne samooskrbe, saj le ta dolgoročno pomeni boljšo finančno situacijo za kmetije, hkrati pa krepi zdravje prebivalcev na dolgi rok. Namreč živila iz kratkih verig, so manj tvegana, so bolj sveža in potrošnik natančno ve, kaj uživa.«
Tatjana ZAGORC, direktorica Zbornice kmetijskih in Ĺľivilskih podjetij pri GZS:
»Današnji Tradicionalni Slovenski zajtrk je aktivnost celotne agro-živilske verige, tokrat vključno z našimi čebelarji. Projekt je nov temelj sodelovanja kmetijstva, čebelarstva in živilske industrije in pripomore k še večji zavesti o tem kaj jemo in od kod prihaja naša hrana. Le mi sami lahko pripomoremo k izboljšanju javnih naročil. Ko nabavljamo živila in kmetijske pridelke za otroke, bolnice, domove za ostarele ipd. je ključno, da se zavedamo tega, kako pomembno je to, da hrana prihaja od blizu.«
Vida FAJDIGA TURK, Institut za varovanje zdravja:
»Pomembno je, da bi Tradicionalni Slovenski zajtrk potekal kontinuirano vsako leto, da bi se dolgoročno povečalo število aktivnih uživalcev zajtrka. Naše raziskave bi lahko posledično pokazale učinek v večjem uživanja zajtrka, boljšem zdravju otrok in večji zbranosti pri šolskem pouku.«
Prof. dr. Rajko KENDA, strokovni direktor PediatriÄŤne klinike v Ljubljani:
»Z velikim veseljem sem se udeležil Slovenskega tradicionalnega zajtrka v vrtcu Sostro. En sam zajtrk sam po sebi sicer ne more pomembno vplivati na trenutno zdravje. Pomen te akcije je bolj v njenem sporočilu, prvo: da premalo otrok zajtrkuje zjutraj in bi to moralo početi, drugo: da bi morali zajtrkovati zdravo hrano ter tretje: da moramo postati sposobni pridelovati lastno hrano za lastne potrebe in se ne zanašati na kontejnerje, ki prihajajo iz oddaljenih koncev sveta. Ta akcija je po svojem simbolnem pomenu izjemno pomembna.«
