Cimet velja za eno izmed najbolj priljubljenih začimb, ki se najde v večini kuhinjskih omaric. Če pogosto pozabite nanj, vam svetujemo, da ga postavite na kuhinjski pult – tako se boste pogosteje spomnili nanj in ga vključili v različne jedi. To bo poskrbelo za bolj prefinjen okus jedi, obenem pa lahko redna uporaba cimeta zelo pozitivno vpliva na vaše zdravje.
V nadaljevanju vas čaka nekaj zanimivih dejstev, povezanih s cimetom. Tako boste bolje razumeli prednosti te začimbe – pa tudi pasti oziroma nevarnosti, povezane z uporabo manj kakovostnih vrst cimeta.
1. Cimet spada med začimbe z grelnim učinkom
Ni naključje, da se cimet najpogosteje uporablja v zimskih mesecih. Večina ljudi v hladnejših mesecih po cimetu pogosteje poseže povsem spontano, brez zavedanja, da gre za začimbo, ki jo strokovnjaki prištevajo med začimbe z grelnim učinkom (podobno kot na primer ingver in muškatni orešček). Tovrstne začimbe so lahko posebno koristne za ljudi s slabšo prekrvavitvijo. Pogrejejo nas od znotraj in pripomorejo k učinkovitejši oskrbi celic s pomembnimi hranili, saj kri lažje doseže tudi bolj oddaljene celice. Obenem pa lahko prispevajo k učinkovitejšemu razstrupljanju telesa. Ko vas bo naslednjič zeblo, si pripravite preprost cimetov čaj. V kozico nalijte vodo in ji dodajte nekaj cimetovih palčk. Mešanico zavrite, nato pa znižajte temperaturo in počasi kuhajte še približno 5 minut. Na koncu tekočino precedite in čaj popijte, dokler je še topel.
Naj vas sladkast okus ne zavede: cimet je lahko zelo koristen za diabetike in ljudi s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen. Izsledki številnih študij kažejo, da lahko cimet pomaga pri uravnavanju hemoglobina A1c (vrednost te snovi je precej zanesljiv pokazatelj povprečne vrednosti krvnega sladkorja v zadnjih 2–3 mesecih). Posredno lahko cimet pomaga tudi pri sindromu policističnih jajčnikov in drugih težavah, ki so deloma povezane s krvnim sladkorjem.
3. Cimet se lahko pohvali s protivnetnim delovanjem
Podobno kot ingver tudi cimet odlikuje protivnetno delovanje. Z rednim, vsakodnevnim uživanjem cimeta se lahko količina interlevkina 6 (IL-6) v plazmi občutno zmanjša (gre za enega izmed najbolj problematičnih vnetnih markerjev). Tako lahko cimet zmanjša tveganje za zdravstvene težave, povezane s kroničnimi vnetji. Če ga uživamo pred vadbo, pa lahko poskrbi tudi za ublažitev bolečin v mišicah.
4. Cimet lahko dodate tudi slanim jedem
Cimet običajno povezujemo s sladkimi jedmi in napitki, vendar se odlično znajde tudi v slanih kombinacijah. Če se ne bojite eksperimentiranja z okusi, lahko na primer poskusite ščepec cimeta dodati različnim zelenjavnim jedem, na primer jedem, ki vsebujejo različne vrste zelenjave, ali jedem iz stročnic (cimet je lahko denimo zanimiv dodatek juhi iz leče). To bo poskrbelo za zanimiv kontrast, zaradi katerega bodo posamezni okusi še bolj izstopali.
5. Prevelike količine kumarina so lahko problematične
Veliko ljudi ne ve, da obstaja več vrst cimeta. Te se razlikujejo tako po okusu kot po sestavi, pri čemer so nekatere vrste precej bolj zdrave od drugih, ki so lahko povezane celo z določenimi zdravstvenimi tveganji. Vrsta z znanstvenim imenom Cinnamomum cassia, znana tudi kot kitajski cimet, je zelo razširjena, vendar ni najboljša izbira, če nameravate začimbo uporabljati v terapevtske namene oziroma za preprečevanje/lajšanje različnih zdravstvenih težav. Ta vrsta cimeta namreč vsebuje veliko kumarina, ki lahko v prevelikih količinah negativno vpliva na jetra. Pri uporabi je zato potrebna zmernost. Cinnamomum cassia je tako primeren predvsem za občasno uporabo pri kuhanju oziroma za izboljšanje okusa jedi, če nameravate redno uživati malce večjo količino cimeta, pa je bolje izbrati Cinnamomum verum (»vietnamski cimet«) ali Cinnamomum zeylanicum (»cejlonski cimet«).