Buče in bučke na vsakem vrtu

Po obliki rasti ločimo buče na plezajoče ali sedeče, po obliki plodov pa na podolgovate, okrogle, gobaste, hruškaste in po namenu uporabe na jedilne, za krmo, okrasne … Koristno lahko uporabimo tudi cvetove buč, ki jih lahko paniramo, pečemo ali dušimo.

Buče in bučke na vsak vrt

Okus buč močnejši od okusa bučk

Med bučke štejemo tako imenovane cukine in tudi patišonke, ki jih veliko ljudi sicer rado uvršča med buče. Bučke rastejo na grmičku, so blagega okusa, v svežem stanju jih ne moremo skladiščiti, lahko pa jih shranjujemo v zamrzovalni skrinji, vložene …

Med vrtne buče štejemo jedilne buče ali, kot jih včasih imenujejo, zimske buče. Rastejo na dolgih poganjkih, so različnih oblik, barv in okusov. Okus buč je bistveno močnejši kot okus bučk. Buče se tudi odlično skladiščijo ob primernih pogojih dolgo v zimo.

Bučke na vrtu

Kako gojimo buče in bučke?

Vzgoja enih in drugih je preprosta. Potrebujejo le veliko sonca, hranil in vlage. Semena bučk lahko posejemo kar neposredno na vrt, saj zelo hitro rastejo. Lahko vzgojimo svoje sadike ali pa jih kupimo. Na prosto jih sejemo ali sadimo v maju (nekje tudi prej, že od sredine aprila naprej). Vsekakor pa jih na prosto sejemo takrat, ko ni več nevarnosti zmrzali in slane. Priporočljivo je celo, da seme na prosto sejemo štiri tedne po zadnji zmrzali, le tako so tla dovolj ogreta, da bo seme lahko kalilo. Priporočljivo je tudi, da semena pred sajenjem čez noč namočimo, da pospešimo kalitev. Seme buč in bučk navadno kali od 10 do 12 dni. Optimalna temperatura med vznikom je nad 14 oC, med rastno dobo pa so minimalne med 12 in 15 oC. Z vzgojo sadik lahko začnemo približno dva tedna pred predvideno zadnjo zmrzaljo. Sicer pa bučke ne marajo motenj in prekinitev rasti, zato težko prenašajo presaditve. Zato si vzgajamo sadike samo, če imamo kratko rastno sezono ali če vzgojimo sadike s koreninsko grudo. Sadike s koreninsko grudo ne doživijo stresa ob presaditvi, če le previdno rokujemo z njimi.

Sadimo ali sejmo jih na sončna, zavetrna  mesta na vrtu, kjer je 6 do 10 ur sončne svetlobe. Sadilna razdalja je zelo odvisna od bujnosti sorte in načina gojenja. Okvirna sadilna razdalja je 1 sadika na enem kvadratnem metru, če sadimo sorte brez vrež, plezalke z vrežami pa 2 m x 1 m. Bučam in bučkam ugajajo globoka, humozna in dobro gnojena tla s pH vrednostjo med 5,5 in 7,5.

Vzgoja buč

Zalivanje in gojenje buč

Redna in dobra oskrba z vodo in redno obiranje plodov (pri bučkah, podolgovatih plodovih, ko so dolgi med 10 in 20 cm), omogočata dolgo rastno dobo. Zato jih tudi temu primerno gnojimo in zalivamo pod list. Bučke je treba zalivati v vročem sušnem vremenu ali ko s prtom začutimo, da je zgornjih 2,5 cm zemlje suhe, potem je zalivanje potrebno. Ko bučke zalivamo, pazimo, da zalivamo po tleh in nikakor ne škropimo po listih. Preveč zalivanja in mokri listi vodijo v glivične bolezni. Zalivamo zgodaj zjutraj. Z zastiranjem rastlin (npr. s slamo) preprečujemo prehitro izhlapevanje vode s tal. Ko začnejo bučke oblikovati svoj prvi plod, jih dognojimo. Po potrebi rastline okopavamo.

Najpogostejše bolezni in škodljivci so pepelasta plesen, listna pegavost bučnic, plesen bučnic, bakterijski ožig, viroze, polži, uši in ogorčice.

Opraševanje

Jedilne buče in bučke navadno oprašujejo žuželke, včasih pa jih je v mrzlem vremenu, če se plodovi ne razvijajo, treba oprašiti ročno. Najprej se na rastlini pojavijo in odprejo moški cvetovi, ki jih prepoznamo po tem, da so manjši od ženskih, a iz teh cvetov ne bo plodov. Moški cvet je na dolgem peclju. Cvetni prah na moških cvetovih je  oplojevanja sposoben 24 ur. Kmalu nato sam cvet tudi odpade. Ženski cvet pa ostane na rastlini še, ko se plod začne oblikovati. Če ne pride do oploditve, tudi ženski cvet odpade, ne da bi plod začel rasti. Cvetni prah bučk je lepljiv in se zato ne prenaša z vetrom, zato je zelo pomembno, da imamo na vrtu dovolj t. i. koristnih žuželk, ki lahko izvedejo oprašitev, torej da prenesejo cvetni prah z enega cveta na drugega. Tudi sami lahko pripomoremo, da bi na vrtu imeli dovolj žuželk, ki oprašujejo bučke, in sicer tako, da imamo na vrtu posejane tudi medovite rastline, različna zelišča in okrasne rože, ki naredijo vrt barvit in predvsem prijazen do žuželk. Buče in bučke lahko oprašimo tako, da odtrgamo moški cvet, mu odstranimo vse venčne liste in ga pritisnemo ob ženski cvet ali pa oprašimo s pomočjo čopiča, s katerim prenesemo cvetni prah z moškega na ženski cvet.

Obvezno naj rastejo v mešanem posevku s fižolom, koruzo, kapucinko in cvetlicami, ki privabijo čebele (npr. s sončnico, cinijo, koriandrom, korejsko meto). Dobre sosede bučkam so še bazilika, fižol, čebula, koruza, rdeča pesa in kapucinka.

Tri do štiri rastline bučk so dovolj, da oskrbijo potrebe ene družine (4 člani).

Navadno je v paketku semen več kot samo 4–5 semen, zato ne bo odveč podatek, da seme bučk ostane kalivo 4 leta. Bučk ne sadimo na mesta, kjer so lani rasle kumare ali buče in so bile okužene ali napadene s strani škodljivcev ali bolezni.