Sporazumevanje kitov je nekaj, kar ljudi fascinira že zelo dolgo, vendar do nedavnega ni bilo na voljo primernih metod za poskuse razvozlavanje te govorice. Z razvojem računalniške tehnologije se je spremenilo tudi to. Znanstveniki poskušajo namreč v okviru projekta CETI (Cetacean Translation Initiative) poiskati način za dekodiranje govorice kitov.
Raziskovalci so se osredotočili na kite glavače
Projekt je zastavljen kot poskus prevajanja zvokov, ki jih oddajajo kiti, v človeški jezik. Ekipa, ki se je lotila projekta, upa, da bo mogoče razbrati ponavljajoče se vzorce in poiskati njihov pomen. Tako bi se počasi izgrajevala baza jezika kitov oziroma kitov glavačev, saj je to vrsta, okoli katere je osredinjen projekt CETI. Pomembno vlogo pri tem ima seveda umetna inteligenca. Izbira kitov glavačev pri tem ni naključna. Za njihovo oglašanje oziroma medsebojno komuniciranje so značilni kratki zvoki, katerih analiza je seveda lažja od analize kompleksnejših, dlje časa trajajočih zvokov.
Ekipo vodita računalničarja in morski biolog
Največ zaslug za to, da je projekt CETI, katerega začetki segajo v lanski marec, stekel, imata Shafi Goldwasser, strokovnjakinja s področja računalniške znanosti, in morski biolog David Gruber. Ideja za poskuse prevajanja govorice kitov se je rodila med pogovorom, med katerim sta Shafi Goldwasser in David Gruber ugotavljala, da obstaja kar precej podobnosti med oglašanjem kitov glavačev in Morsejevo abecedo. Znanstvenikoma se je nato pridružil še računalničar Michael Bronstein in delo se je lahko začelo. Prav Michael Bronstein je bil sicer tisti, ki je predlagal, da bi si lahko pri iskanju vzorcev v oglašanju kitov, podobnih vzorcem v človeškem jeziku, pomagali z umetno inteligenco.
Kdaj je mogoče govoriti o jeziku?
Eno od vprašanj, ki vznikajo v okviru projekta, je tudi vprašanje o tem, kdaj postane sporazumevanje jezik. Ali so določeni zvoki bolj ali manj naključni ali del smiselnega sistema, ki je primerljiv s človeškim jezikom? Čeprav je razvoj umetne inteligence v zadnjih letih seveda osupljiv, je poskus osmišljanja oziroma kategoriziranja oglašanja kitov zahtevna naloga tudi za najnaprednejšo tehnologijo. Prva težava, ki se pri tem pojavlja, je povezana že z obsegom gradiva. Potrebna je namreč zelo obsežna baza zvokov, če želimo, da umetna inteligenca poišče ponavljajoče se vzorce …
Baza že precej obsežna, vendar še vedno bistveno premajhna
Strokovnjaki, ki so se lotili projekta CETI, so doslej zbrali približno 100.000 enot oziroma zvokov kitov glavačev, ki so primerljivi s človeškimi besedami. Čeprav se zdi številka na prvi pogled zelo visoka, je baza še vedno bistveno premajhna za uspešno strojno prevajanje in sorodne procese. Za razvoj orodij, ki nam med pisanjem ponudijo možnosti za dokončanje stavka na podlagi analize in prepoznavanja podobnih struktur, je na primer potrebna baza, ki zajema približno 175 milijard besed – in celo pri tako obsežni bazi so seveda še vedno možne zelo očitne napake oziroma nelogičnosti pri predlogih.
Znanstvena fantastika ali nekaj povsem izvedljivega?
Pot do morebitnega uspešnega komuniciranja s kiti se zdi torej še precej dolga. Čeprav je bilo opravljenega že kar nekaj dela, se zbiranje gradiva nadaljuje, saj umetna inteligenca ni posebej koristna, če ni v ozadju dovolj velikega korpusa. Toda tudi če bi ekipi znanstvenikov, ki je na čelu projekta CETI, uspelo vzpostaviti nekakšno slovnico in slovar jezika kitov, bi bil to pravzaprav šele prvi korak na poti do morebitnega sporazumevanja s kiti. Ali bi lahko kitom resnično poslali sporočilo v njihovem jeziku? Bi kiti nato odgovorili? Kljub izjemnemu napredku znanosti in tehnologije se zdi ta cilj za zdaj še vedno precejšnja znanstvena fantastika. Toda kdove, kaj bo prinesel čas …
Preberite tudi: Živali, ki so odkrile skrivnost večnega življenja