Večina dietetikov se strinja, da večerje ni pametno jesti prepozno. Običajno se pozne večerje odsvetujejo predvsem zaradi možnosti prebavnih težav, ki lahko negativno vplivajo na naš spanec. Nekateri se poznim večerjam izogibajo tudi zato, ker poskušajo izgubiti odvečne kilograme ali ohraniti določeno telesno težo. Če prehranjevanje zaključimo relativno zgodaj, se približamo režimu, ki je podoben prekinitvenemu postu; ker je interval, ki ga imamo na voljo za prehranjevanje, skrajšan, bo tudi kalorični vnos najverjetneje vsaj nekoliko manjši, kot bi bil sicer. Izogibanje poznim večerjam pa ima lahko tudi dodatno prednost, ki doslej še ni bila posebej izpostavljena. Japonski raziskovalci, ki so o svojih izsledkih pred nedavnim poročali v članku, objavljenem v reviji Nutrients, so namreč ugotovili, da je lahko zgodnejša večerja koristna tudi za zmanjševanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 …
Zgodnejša večerja – nižje vrednosti sladkorja v krvi tri ure po obroku
Prispevek, ki je bil poleti objavljen v reviji Nutrients, temelji na manjši raziskavi, in sicer je šlo za t. i. randomizirano navzkrižno študijo. Sodelovalo je 12 oseb, od tega 10 žensk in 2 moška. Izoblikovani sta bili dve skupini; prva je večerjo jedla relativno pozno, in sicer ob 21. uri, druga pa ob 18. uri. Vse osebe, ki so sodelovale v raziskavi, so morale nositi napravo, ki je redno merila količino glukoze v njihovi krvi (meritve so se izvajale vsakih 15 minut). Izkazalo se je, da ima lahko preprosta sprememba – 3 ure zgodnejša večerja – zelo pozitiven vpliv na krvni sladkor. Pri skupini, ki je večerjala ob 18. uri, so bile vrednosti glukoze v krvi nižje vso noč. Pri tem je treba poudariti, da je bila sestava večerje pri obeh skupinah identična. Primerjanje so bile tudi vrednosti krvnega sladkorja tri ure po obroku. Pri prvi skupini je torej to pomenilo vrednosti, izmerjene ob polnoči, pri drugi pa ob 21. uri. Druga skupina, ki je večerjala zgodaj, se je odrezala bolje tudi pri tej primerjavi, saj so bile povprečne vrednosti glukoze v krvi tri ure po obroku nižje kot pri skupini, ki je večerjala pozneje.
Manj ekstremnih odstopanj vrednosti tudi naslednji dan
Raziskovalci so ugotovili še, da je zgodnejša večerja poskrbela tudi za manj zelo izrazitih nihanj krvnega sladkorja v 24-urnem intervalu (glikemična variabilnost se meri s t. i. povprečno amplitudo glikemičnih odstopanj, ki je v angleščini označena s kratico MAGE). Glede na navedbe strokovnjakov, ki so se podpisali pod študijo, naj bi bila to prva raziskava, ki je neposredno opozorila na obstoj korelacije med zgodnejšimi večerjami in pozitivnim vplivom na krvni sladkor – tako ponoči kot naslednji dan. Osebe, ki poskušajo uravnati krvni sladkor, se pogosto osredotočijo predvsem na izbor živil. Toda čeprav je pomembno, da daste prednost hrani z nizkim glikemičnim indeksom, je očitno smiselno paziti tudi na to, kdaj jeste. V raziskavi so sicer sodelovale zdrave osebe, ki vsaj doslej niso imele večjih težav s krvnim sladkorjem.
Kako se izogniti prehranjevanju v poznih večernih urah?
Zgodnejša večerja lahko torej pozitivno vpliva na zdravje, vključno s pozitivnim vplivom na krvni sladkor. Vendar se številni ljudje težko izognejo prehranjevanju v poznih večernih ali celo nočnih urah. Eden od razlogov je lahko to, da pred tem nimate časa za kuhanje, saj pridete domov precej pozno. Če imate podobne težave tudi sami, vam svetujemo, da poskušate živila vsaj deloma pripraviti vnaprej. Kuhanje med tednom tako ne bo pretirano zamudno, zato si boste lahko večerjo privoščili nekoliko bolj zgodaj. Če morda spadate med tiste, ki večerjajo relativno zgodaj, vendar se jih nato po večerji večkrat poloti lakota, zato se težko uprejo dodatnim prigrizkom, pa je smiselno, da postanete bolj pozorni na sestavo svoje večerje. Pomembno je predvsem, da poskrbite za to, da bo vaša večerja vsebovala dovolj beljakovin in vlaknin, saj bo to zagotovilo dolgotrajnejši občutek sitosti, po drugi strani pa se izogibajte enostavnim ogljikovim hidratom in nasičenim maščobam.
Preberite tudi: Zdrava večerja: Kakšen naj bo naš zadnji obrok?