Raziskovalci s kanadske Univerze v Alberti so se dokopali do spoznanj, ki predstavljajo pomemben prispevek k iskanju uฤinkovitega zdravila za multiplo sklerozo. Ugotovili so namreฤ, da lahko imunoloลกka molekula, imenovana fraktalin, spodbudi moลพganske celice, odgovorne za tvorbo mielina โฆ
Za popolno ozdravitev bi bila nujno iznajti metodo za obnovo mielinskih ovojnic
Kot je znano, je pri osebah z multiplo sklerozo glavna teลพava povezana prav z mielinom oziroma mielinsko ovojnico, katere glavna sestavina je mielin. Mielinska ovojnica je zaลกฤitni maลกฤobni sloj, ki obdaja ลพivฤne celice oziroma nevrone, s ฤimer je omogoฤen nemoten prenos elektriฤnih draลพljajev. Za multiplo sklerozo je znaฤilno postopno propadanje mielinske ovojnice, s ฤimer se prenos signalov upoฤasni, kar lahko privede do najrazliฤnejลกih nevroloลกkih teลพav. Osebam, ki so zbolele za multiplo sklerozo, so sicer danes na voljo razliฤne metode, s katerimi je mogoฤe upoฤasniti napredovanje bolezni in ublaลพiti simptome, vendar ลพal ลกe ne obstaja zdravilo oziroma zdravljenje, ki bi omogoฤalo popolno ozdravitev. Za to bi bila namreฤ potrebna obnova propadlega mielina, ki vsaj za zdaj ลกe ni izvedljiva. Vendar pa znanstveniki pospeลกeno iลกฤejo metodo, ki bi omogoฤala obnovo mielinske ovojnice. Zdi se, da bi lahko nedavno odkritje kanadskih raziskovalcev predstavljalo pomemben mejnik na poti do tega cilja.
Fraktalin spodbudi nastajanje celic, v katerih se tvori mielin
Iz matiฤnih ลพivฤnih celic, ki ลกe niso diferencirane, med drugim nastanejo najrazliฤnejลกe moลพganske celice, vkljuฤno z oligodendrociti. Gre za celice, ki jih je mogoฤe najti tako v osrednjem kot v perifernem ลพivฤnem sistemu. Oligodendrociti so edina vrsta moลพganskih celic, ki lahko proizvede mielin. Matiฤne ลพivฤne celice so seveda pomembne za samo izgradnjo oziroma razvoj moลพganov, pri odraslih osebah pa gre za nekakลกno zalogo, s pomoฤjo katere je mogoฤe obnoviti poลกkodovane ลพivฤne celice, ฤe je to potrebno. ฤeprav matiฤne ลพivฤne celice naฤeloma omogoฤajo tudi obnovo oligodendrocitov, je nadomeลกฤanje teh celic zelo teลพavno, ลกe posebej pri ljudeh. Kanadski znanstveniki so poskuลกali zato najti molekule, ki bi lahko ยปprebudileยซ matiฤne ลพivฤne celice v ฤloveลกkih moลพganih in jih spodbudile k tvorbi oligodendrocitov. S tem bi se seveda obenem poveฤale moลพnosti za obnovo mielina pri ljudeh z multiplo sklerozo. Zdi se, da so raziskovalci ลพeleni cilj tudi dosegli. Kot omenjeno, naj bi namreฤ resniฤno obstajala molekula, ki lahko spodbudi pretvorbo matiฤnih ลพivฤnih celic v oligodendrocite, in sicer gre za molekulo, ki se imenuje fraktalin.
Pomemben imunoloลกki izvor fraktalina, saj je multipla skleroza v osnovi avtoimunsko obolenje
Znanstveniki so doslej verjeli, da je funkcija fraktalina omejena samo na imunski sistem. V osnovi gre namreฤ za t. i. imunske oziroma imunoloลกke molekule. Vendar so kanadski raziskovalci ugotovili, da fraktalin ni pomemben le za imunski sistem, ampak gre za molekulo, ki lahko obฤutno izboljลกa uspeลกnost pretvorbe matiฤnih celic v oligodendrocite. Ekipa, ki jo vodi dr. Anastassia Voronova, namerava zdaj preveriti, ali je mogoฤe s pomoฤjo fraktalina pri osebah z multiplo sklerozo resniฤno spodbuditi remielinizacijo, torej obnovo poลกkodovanega oziroma propadlega mielina. Poleg tega pa jih zanima tudi, ali lahko fraktalin vpliva na proces mielinizacije pri drugih nevrodegenerativnih motnjah, saj je zmanjลกevanje zalog mielina znaฤilno tudi za druge bolezni, ne samo za multiplo sklerozo. Po mnenju dr. Anastassie Voronove bi imel lahko fraktalin zaradi svojega imunoloลกkega izvora pomemben vpliv na poskuse razvoja zdravila za multiplo sklerozo. Multipla skleroza je namreฤ bolezen, ki je tesno povezana z imunskim sistemom. Uvrลกฤamo jo med t. i. avtoimunska obolenja, kar pomeni, da zaฤne imunski sistem zaradi neznanega razloga dele telesa (v tem primeru mielin oziroma mielinsko ovojnico) zaznavati kot tujke in jih poslediฤno napadati.
