Parkinsonova bolezen, ki jo uvrščamo med nevrodegenerativne bolezni in ki je prepoznavna po simptomih, kot je na primer nekontrolirano tresenje, močno omeji gibanje bolnikov s to diagnozo. V primerih, ko je bolezen že močno napredovala, pa je lahko gibanje celo povsem onemogočeno. Gre za bolezen, ki bi lahko postala v prihodnje zaradi staranja prebivalstva še precej bolj razširjena, kot je danes, zato si znanstveniki mrzlično prizadevajo odkriti zdravilo. Ena najbolj obetavnih možnosti se zdi uporaba matičnih celic …
Uporaba različnih vrst matičnih celic za obvladovanje različnih simptomov bolezni?
Čeprav z matičnimi celicami (vsaj za zdaj) ni mogoče doseči popolne ozdravitve, pa se zdi, da bi bilo lahko možno z uporabo teh celic bolnikom zagotoviti učinkovitejše zdravljenje. Uporaba različnih vrst matičnih celic bi lahko pomagala pri različnih simptomih Parkinsonove bolezni – ne le pri simptomih, povezanih z gibanjem, ampak na primer tudi pri težavah s spominom, s katerimi se nemalokrat spopadajo bolniki s to diagnozo. Tako vsaj menita dr. Claire Henchcliffe in prof. Malin Parmar, avtorja študije, ki je bila nedolgo tega objavljena v posebni prilogi revije Journal of Parkinson’s Disease. Namen študije je bila sicer prav analiza potenciala uporabe matičnih celic pri zdravljenju Parkinsonove bolezni.
Zdravila, ki so trenutno v uporabi, povezana z mnogimi nezaželenimi stranskimi učinki
Trenutno najpogostejša oblika terapije pri Parkinsonovi bolezni je sicer uporaba zdravila, ki je namenjeno spodbujanju nastajanja dopamina v nevronih, ki so povezani z motoričnimi sposobnostmi. Vendar pa gre za zdravilo s številnimi nezaželenimi učinki, tako fiziološkimi kot psihološkimi. Poleg tega pa dolgoročni rezultati pri tovrstni regulaciji dopamina niso najboljši. Tako je že nekaj časa jasno, da je nujno poiskati učinkovitejšo metodo zdravljenja Parkinsonove bolezni, še posebej ker število bolnikov s to diagnozo vztrajno narašča.
Kako dolgo bodo še potrebna zdravila, ki se uporabljajo danes?
Kot omenjeno, sta dr. Henchcliffe in prof. Parmar v svoji raziskavi preučevala razvoj uporabe matičnih celic pri zdravljenju Parkinsonove bolezni. Poleg tega pa so ju zanimale tudi možnosti uporabe teh celic pri zamenjavi poškodovanih nevronov. Avtorja menita, da bi lahko v prihodnosti en sam operativni poseg, namenjen vsaditvi matičnih celic, popolnoma odpravil potrebo po uporabi zdravil za stimulacijo dopamina.
Napredek na področju matičnih celic vzbuja upanje
Ob tem je razveseljiv tudi razvoj na področju matičnih celic, ki se je zgodil v zadnjih desetletjih. Pri prvih poskusih zdravljenja Parkinsonove bolezni s pomočjo teh celic, ki so potekali pred dobrimi tremi desetletji, so se namreč uporabljale matične celice, pridobljene iz srednjih možganov splavljenih zarodkov. To je bilo povezano tako s številnimi etičnimi zadržki kot z ogromno nezaželenimi stranskimi učinki. Pogosto se je na primer dogajalo, da je telo zavrnilo matične celice.
Napredek na tem področju pa je omogočil, da se lahko matične celice izolirajo iz tkiv odraslega človeka. Tako se lahko na primer uporabijo kar celice, pridobljene iz bolnikove kože. Matične celice pa se lahko pridobijo tudi iz krvi. Kot vse kaže, bo prihodnost prinesla dodatne možnosti za izboljšave oziroma za nadgradnje, zato je mogoče pričakovati, da bodo postajale matične celice vse pomembnejši del zdravljenja Parkinsonove in podobnih bolezni. Čeprav se avtorja študije strinjata, da so na obzorju pomembni premiki pri zdravljenju Parkinsonove bolezni s pomočjo matičnih celic, pa vendarle opozarjata, da je dela na tem področju še kar precej. Med drugim bo treba ugotoviti, za katere bolnike bi prišla ta opcija sploh v poštev, in katera je najboljša metoda za presaditev matičnih celic.
Preberite tudi: Parkinsonova bolezen in povezava med črevesjem in možgani