Nove raziskave kažejo, da Parkinsonova bolezen izvira iz črevesja. Če se ta teorija izkaže za pravilno, lahko odkrijemo nova zdravljenja, ki preprečujejo simptome in celo degeneracijo. »To bi spremenilo situacijo,« trdi strokovnjak David Burn z univerze Newcastle. »Obstaja veliko različnih mehanizmov, ki bi lahko potencialno ustavili širjenje bolezni.«

Možgani

Kaj je Parkinsonova bolezen?

Že desetletja je bila Parkinsonova znana kot nevrodegenerativna bolezen, ki nastane, ko možganske celice, ki ustvarjajo dopamin – ki nadzorujejo gibanje telesa – umrejo. To vodi do simptomov Parkinsonove bolezni, ki vključujejo:

  • Tresenje;
  • oslabljeno ravnotežje;
  • počasno gibanje;
  • toge mišice;
  • nepravilna drža;
  • utrujenost;
  • motnje spanja;
  • zaprtje;
  • izguba vonja.

Čeprav lahko zdravljenje z zdravili, fizikalno in delovno terapijo bolniku pomagajo pri obvladovanju njihovih simptomov, še niso našli zdravila, ki bi popolnoma preprečilo degeneracijo.

Parkinsonova bolezen

Zgodba Marthe Carlin

Marthinemu možu so pri 44-ih letih diagnosticirali Parkinsonovo bolezen. Martha je začela raziskovati, da bi razumela moževo bolezen. »V trenutku, ko sva prišla domov od nevrologa, sem po internetu iskala odgovore.« Carlin je s svojim znanjem računovodstva in korporativnega svetovanja razmislila, kako različni deli podjetij delujejo skupaj kot celota. Začela je razmišljati o telesu na enak način, pri čemer je teoretizirala, da Parkinsonova bolezen ne more izvirati le iz možganov. »Imela sem slutnjo, da sta prehrana in kakovost hrane ključna«. Leta 2015 je Martha našla članek z naslovom »Mikrobiota črevesja je povezana s Parkinsonovo boleznijo in kliničnim fenotipom.« Vodilni raziskovalec Filip Scheperjans z univerze v Helsinkih je si je v tej raziskavi postavil dve vprašanji:

  • Ali se mikroorganizmi v črevesju Parkinsonovih bolnikov razlikujejo od mikroorganizmov v črevesju zdravih ljudi?
  • Če je tako, ali je ta razlika povezana s simptomi, ki jih imajo ljudje zaradi bolezni?

Raziskava je na obe vprašanji odgovorila z DA.

Parkinsonova izvira iz črevesja?

V običajnem primeru Parkinsonove bolezni se v možganih nahajajo sinukleinska vlakna, ki so jih raziskovalci našli tudi v črevesju. Ta ugotovitev je imela smisel pri prebavnih težavah, in sicer zaprtju, ki se lahko pojavi 10 let, preden se katerikoli drug Parkinsonov simptom manifestira. Poleg tega je tudi izguba vonja povezana s črevesjem. »Lahko, da napačne bakterije v črevesju sprožijo vnetja,« pravi Sébastien Paillusson iz King’s College London. »Vemo tudi, da zaradi vnetij obstaja večja verjetnost, da se bodo sinukleinska vlakna kopičila«.

Raziskave so na primer sledile kmetom in ljudem, ki pijejo vodo iz vrtin, ki je izpostavljena pesticidom. Ti udeleženci so bili izpostavljeni velikemu tveganju za razvoj Parkinsonove bolezni. Raziskovalci so sumili, da ti strupi lahko škodujejo črevesju. Druge teorije navajajo, da je izpostavljenost težkim kovinam in onesnaženosti zraka možen vzrok za Parkinsonovo bolezen.

Črevesje

Poti od črevesja do možganov

Teorija še naprej razlaga, kako izkrivljeni proteini vstopijo v živčni sistem in pridejo do možganov: skozi vagusni živec, ki je deseti možganski živec in je glavni živec parasimpatičnega živčevja. Za preučevanje teorije z nasprotnega stališča so raziskovalci preučevali ljudi s šibkim ali manjkajočim vagusnim živcem. V 70. letih so zdravniki verjeli, da preveč aktiven vagusni živec povzroča želodčne razjede; zato so nekateri bolniki sodelovali pri poskusnem zdravljenju, imenovanem vagotomija, ki odreže eno ali več vej tega živca. Raziskovalci so spremljali več kot 9000 bolnikov, ki so bili podvrženi temu postopku. Tveganje za Parkinsonovo bolezen je pri ljudeh, ki so imeli odrezan živec blizu želodca, pet let po operaciji močno padlo.

Upoštevati je treba, da te raziskave niso dokončne. Nekateri drugi raziskovalci namreč teoretizirajo, da je virus tisti, ki je lahko odgovoren za nastanek Parkinsonove bolezni. Virus lahko potuje iz črevesja skozi živčni sistem in pušča sled beljakovin v možganih. Tretja teorija domneva, da je imunski sistem vez med črevesjem in možgani. Za zdaj so raziskave po črevesnih bakterijah ljudi omejene na opažanja in se še niso razširile na nevrološko skupnost. Vendar je mednarodni kongres Parkinsonovih bolezni in motenj gibanja že drugo leto zapored organiziral skupino, na kateri so razpravljali o raziskavah o črevesnih mikroorganizmih.

»Zanimali so me prebavni vidiki, ker so se pacienti tako pritoževali nad njimi,« pravi Scheperjans, čigar raziskava je pritegnila pozornost Marthe Carlin.

Medtem ko so njegove raziskave odkrile jasne razlike med bakterijami zdravih ljudi in bakterijami tistih, ki imajo Parkinsonovo bolezen, je še prezgodaj, da bi vedeli, kako bi to vplivalo na prihodnost te bolezni. Scheperjans upa, da bodo zdravniki lahko pri pacientih ocenili tveganje za Parkinsonovo bolezen glede na bakterije v črevesju, in da bi upoštevali tudi ustrezno prehrano, da bi s tem preprečevali bolezen. Medtem gospa Martha Carlin še naprej dela vse, kar lahko, za svojega moža. Donirala je univerzi v Chicagu, kjer bodo preiskovali njegovo mikrobiomo. Ustanovila je podjetje z imenom BioCollective, ki pomaga raziskavovati povezave mikrobiome in Parkinsonove bolezni. »Povezava črevesja in možganov je težaven koncept, zaradi katerega je treba misliti izven okvirjev«. Medtem ko sama raziskuje, John, njen mož, ostaja aktiven. »Vozi in vodi kolesarske programe v Denverju za ljudi s Parkinsonovo boleznijo.« S temi odkritji bomo nekoč morda zanje našli primerno zdravilo.

Preverite tudi: Alzheimerjeva bolezen: Ali jo lahko preprečimo?