Ob novici, da bo potreboval presaditev srca, če želi preživeti, se 27-letni Jonathan Pinkard iz ZDA ni znašel v hudi stiski le zaradi same diagnoze, ampak tudi zaradi težkih spremljevalnih okoliščin, zaradi katerih se je zdela uspešna presaditev še posebej nerealistična. Bil je namreč brez doma in brez družinskih članov, ki bi mu lahko priskočili na pomoč. Za povrh pa se je že pred tem spopadal z avtizmom. Ker ni imel nikogar, ki bi lahko po tako zahtevni operaciji skrbel zanj, se niti ni mogel uvrstiti na listo tistih, ki so čakali na transplantacijo srca. Ko se je že zdelo, da ni nobenega izhoda iz situacije, v kateri se je znašel, pa je v življenje mladeniča nenadoma posvetil žarek upanja …
Že po dveh dneh je vedela, da mora ukrepati …
Pinkard ni imel nikakršnega načrta glede tega, kaj narediti. Čeprav je bil brez doma, je imel službo, zato je preprosto še naprej vsakodnevno odhajal na delo, dokler se ni nekega dne, štiri mesece po novici o tem, da je presaditev srca zanj edino upanje, na delovnem mestu onesvestil. Tako je moral biti hospitaliziran, kar pa je za Pinkarda pomenilo srečo v nesreči. Med svojo hospitalizacijo je namreč spoznal 57-letno medicinsko sestro Lori Wood, samohranilko in mati treh sinov, ki jo je Pinkardova zgodba močno pretresla. Čeprav se je v svoji 35-letni karieri srečala s številnimi srce parajočimi usodami, je bila mladeničeva življenjska pot zanjo še posebej pretresljiva. Po zgolj dveh dneh od sprejema v bolnišnico ga je zato povabila, da se začasno preseli k njej, hkrati pa mu je pomagala pri ponovni prijavi za uvrstitev na listo čakajočih na novo srce. Pred tem se je posvetovala s svojimi sinovi in vsi so pozdravili njene načrte. Kot je kasneje za medije povedala Lori Wood, je bilo to nekaj, kar je preprosto morala storiti. Občutek, da bolnik potrebuje pomoč, ki je zaradi določenih razlogov ne more dobiti, naj bi bil eden najhujših občutkov, s katerimi se je morala soočiti kot medicinska sestra – in to je bila zanjo priložnost, da vskoči, ko se je že zdelo, da ni rešitve.
Veliko srce je odprlo pot do novega srca
Po odpustu iz bolnišnice se je tako Pinkard preselil v nov dom, kjer je čakal na presaditev srca, medtem pa se je vsak dan čudil nad tem, da je praktično popolna neznanka zanj naredila nekaj tako lepega. S svojo dobrotnico sta se nato hitro zbližala in ugotovila, da imate kar nekaj skupnih zanimanj. Približno pol leta po vselitvi je mladenič končno prišel na vrsto za operacijo, ki jo je uspešno prestal. Mesec dni pred samo operacijo pa je Lori Wood postala tudi njegova uradna skrbnica, a kot je povedal Pinkard, jo je sam začel dojemati kot mamo tistega dne, ko ga je velikodušno sprejela v svoj dom. Tudi po sami operaciji je Lori Wood požrtvovalno skrbela za to, da je mladeničevo okrevanje potekalo čim hitreje in karseda uspešno. Kljub natrpanemu urniki najde čas, da ga redno vozi na zdravniške preglede ter skrbi za to, da se zdravo prehranjuje in da jemlje zdravila, ki jih potrebuje. Za to, da je mladenič prišel do novega srca in s tem do priložnosti za novo življenje, je bilo torej potrebno zares veliko srce – in usoda je še enkrat več poskrbela, da sta se dve poti križali ob pravem času in na pravem kraju.
Preberite tudi: Parkirna hiša se ponoči spremeni v zavetišče za brezdomce