Na konferenci, ki sta jo pred nedavnim organizirala Ameriški kolidž za kardiologijo in Svetovna zveza za srce, je bila predstavljena študija, katere izsledki najverjetneje ne bodo razveselili privržencev LCHF-prehranjevanja. Odkrita je bila namreč korelacija med omenjenim načinom prehranjevanja ter povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja.
Razlika med LCHF-prehranjevanjem in ketogeno dieto
Kratica LCHF izvira iz sintagme »low carb, high fat«. Gre torej za prehrano, ki temelji na zmanjšanju vnosa ogljikovih hidratov in povečanju vnosa maščob. Priljubljeno ketogeno dieto bi lahko tako opredelili kot drastično različico LCHF-prehranjevanja, saj je količina zaužitih ogljikovih hidratov pri ketogeni dieti posebno majhna. Cilj LCHF-diete tako ni nujno t. i. ketoza – stanje, ko začne telo energijo namesto iz ogljikovih hidratov oziroma glukoze pridobivati iz ketonov.
Primerjava učinkov LCHF-diete in »standardne prehrane«
Raziskovalci, ki so se podpisali pod uvodoma omenjeno študijo, so LCHF-dieto opredelili kot način prehranjevanja, pri katerem ogljikovi hidrati predstavljajo manj kot 25 odstotkov vseh zaužitih kalorij, maščobe pa več kot 45 odstotkov. Pri raziskavi so bili uporabljeni podatki iz obsežne baze UK Biobank. Upoštevani so bile osebe, pri katerih so bili na voljo podatkih o koncentraciji lipidov v serumu, metabolomičnih markerjih in prehranjevalnih navadah, vključno s prehrano, ki so jo zaužili v 24 urah pred izpolnjevanjem vprašalnikov. Raziskovalci so nato poiskali tiste osebe, katerih prehranjevalne navade so ustrezale zgoraj navedeni opredelitvi LCHF-diete. Šlo je za 305 oseb, katerih podatki so bili nato primerjani s podatki za 1220 oseb, katerih prehrana je bila opredeljena kot »standardna«.
Delež oseb s kardiološkimi zapleti bistveno večji pri LCHF-skupini
Povprečna starost analiziranih oseb je bila 54 let, njihov povprečni ITM pa je znašal 27. Osebam, ki so sodelovale v raziskavi, je bil odvzet tudi vzorec krvi, čemur je sledila analiza vrednosti holesterola. V povprečju se je njihovo zdravstveno stanje spremljalo 11,8 leta. Med osebami, ki so se prehranjevale v skladu z LCHF-načeli, je bilo kar 9,8 odstotka takšnih, pri katerih je bil v obdobju spremljanja zabeležen »kardiovaskularni zaplet«, kar je vključevalo tudi primere blokade krvnih žil, srčnega infarkta in kapi. Pri kontrolni skupini je bil delež oseb, ki so doživele tovrstne zaplete, občutno manjši (4,3 odstotka).
Višje tudi vrednosti LDL-holesterola
Pri tistih, ki so sledili LCHF-smernicam, so bile obenem izmerjene tudi bistveno višje vrednosti LDL-holesterola in apolipoproteina B (ApoB) – beljakovine, na podlagi katere je mogoče sklepati o vrednostih holesterola v krvi. Kot je znano, pa je prav povišan LDL-holesterol, ki je znan tudi kot »škodljivi holesterol«, eden od glavnih dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja.
Katere so največje omejitve študije?
Upoštevati je treba, da izsledki raziskave ne dokazujejo vzročno-posledične povezave med LCHF-prehrano in kardiovaskularnimi zapleti, ampak gre zgolj za korelacijo. Poleg tega je mogoče, da je bilo tveganje za zaplete, povezane s srčno-žilnim sistemom, pri osebah, ki so se prehranjevale v skladu z LCHF-smernicami, že v osnovi večje kot pri kontrolni skupini (na primer zaradi višjega ITM-ja).
Ena od večjih omejitev študije je tudi to, da so bili na voljo podatki za eno samo merjenje vrednosti holesterola. Samo enkrat pa so se zbirali tudi podatki o prehranjevalnih navadah sodelujočih.
Nato pa je tu še vprašanje, kaj natančno pomeni »standardna diete« oziroma kakšne so bile prehranjevalne navade kontrolne skupine.
Strokovnjaki sicer večinoma priporočajo, da tisti, ki se odločijo za LCHF-prehranjevanje, skrbijo za redno preverjanje vrednosti lipidov v krvi in da v primeru večjih odstopanj od priporočenih vrednosti spremenijo svoje prehranjevalne navade.
