Prehranjevanje in še bolj življenje po načelih ajurvede ima dokazano blagodejne učinke na človekovo zdravje in počutje, zato se vse bolj uveljavlja tudi v zahodnem svetu. Celovit, torej holističen pristop k življenju po načelih ajurvede ni težak, vsekakor pa se je priporočljivo na začetku posvetovati z mojstrom ajurvede, ki opravi pregled in vas pravilno usmeri. A za ajurvedsko prehrano se lahko odločite tudi sicer. Predstavljamo vam nekaj osnov, ki naj vam služijo kot izhodišče za zdravo prehranjevanje v skladu z več tisoč let staro indijsko tradicijo.
Vaša doša oziroma presnovni tip
Človeka sestavlja pet simboličnih elementov: eter oziroma prostor, zrak, ogenj, voda in zemlja, ti pa glede na kombinacijo pri posamezniku tvorijo tako imenovane doše. Te ne določajo zgolj videza našega telesa, temveč tudi naše duhovne oziroma duševne lastnosti in vplivajo celo na naša čustva. V ajurvedi je treba najprej najti glavno, torej najbolj dominantno došo. Doša pita predstavlja kombinacijo ognja in vode, doša vata kombinacijo etra in zraka, doša kapha pa kombinacijo vode in zemlje. Pri večini ljudi ne moremo govoriti o zgolj eni izraziti doši, temveč najdemo lastnosti znotraj dveh. S pomočjo njunega poznavanja lahko poskrbimo za odpravljanje neravnovesij v svojem življenju, saj nam pomagata izbrati tako primeren življenjski slog kot prehrano in gibanje.
Ljudje, pri katerih je izrazita doša vata, so vitki, impulzivni, aktivni, živahni in gibčni, hkrati pa duhovno usmerjeni, kreativni, pozabljivi, hitro jih zebe, imajo nereden apetit in slabšo prebavo. Doša vata je povezana z debelim črevesom, medenico, kostmi, ušesi, stegni in kožo.
Pri doši pita so ljudje srednje telesne zgradbe z dobrimi proporci in večinoma stabilno telesno težo, torej gre za bolj atletski tip. Imajo hitro prebavo in dober apetit, a kljub temu težave s prebavo. Radi imajo red in so odločni, a se pogosto preveč obremenjujejo ter so hitre jeze, radi kritizirajo, njihova čustva se hitro menjajo, lahko so tudi ljubosumni. Došo povezujemo s tankim črevesom, želodcem, potenjem, očmi, kožo in krvjo.
Kapha tip doše se pogosto kaže s prekomerno telesno težo, sicer pa je njihova konstitucija močna in čvrsta. Obraz je okrogle oblike, prebava je počasna, vendar pa so ljudje s kapha tipom vzdržljivi in potrpežljivi, imajo dober spanec, dober spomin, so metodični in prijazni, odlikuje jih duševna uravnoteženost. Došo povezujemo s pljuči, prsnim košem in hrbtenično tekočino.
Osnovna vodila ajurvedskega prehranjevanja
Ajurvedska dieta ne določa zgolj tega, kaj jesti in česa ne glede na vaš telesni tip, temveč daje tudi jasne napotke o tem, kako in kdaj jesti če se boste držali že samo teh, boste opazili veliko spremembo v svojem počutju.
Zajtrk naj bo med 7. in 9. uro zjutraj, kosilo do 13. ure, večerja pa do 19. ure. Glede na to, da ajurveda uči, da se je treba ravnati po ritmu dneva in noči, torej zjutraj zgodaj vstajati, v posteljo pa vedno oditi pred 22. uro, boste ob teh urah obrokov vedno ravno prav lačni.
Jemo zato, da živimo. To ne pomeni, da v hrani ne smemo uživati in nam je lahko vseeno, na kakšen način zadostimo svojim potrebam po energiji ravno nasprotno. Vendar pa ne smemo nikoli živeti za to, da jemo hrana ni bistvo, kar pomeni, da smo zmerni in ne pretiravamo. Tako moramo zaključiti obrok, preden smo popolnoma siti, saj naj bi s hrano napolnili zgolj polovico želodca. Četrtino ga rezerviramo za tekočine, preostala četrtina pa naj bo prazna. Obrok vedno začnemo šele takrat, ko smo prebavili prejšnjega, zato naj bo med obroki ali prigrizki vedno vsaj tri ure časa, nikoli pa ne več kot šest.
Jesti je treba dovolj počasi, da lahko občutimo vse okuse, a ne prepočasi, da se hrana ne ohladi. Priporočljivo je, da pri vsakem obroku vnesemo v telo šest okusov: sladkega, slanega, kislega, ostrega, grenkega ter trpkega (vsebnost čreslovin oziroma taninov uživajte čaj, šparglje, lečo, zelena jabolka, hruške, granatna jabolka, cvetačo, zelje, brokoli, fižol itd.). Jesti je treba ozaveščeno in osredotočeno, zato med tem ne govorimo, temveč se povsem posvetimo hrani.
Živila izbiramo glede na sezono oziroma naraven čas rasti in zorenja plodov, saj nam je tako poleti na voljo hrana, ki hladi, pozimi pa hrana, ki greje. (Jagode sredi zime torej odpadejo.)
V ajurvedi se ljudi spodbuja, da se držijo predvsem prehrane rastlinskega izvora, zato se marsikdo odreče mesu in postane vegetarijanec, morda tudi vegan. Vendar to ni nujno tudi živila živalskega izvora so dovoljena, vendar v zmernih količinah. Če obožujete meso ali jajca, se temu torej ne odrecite, saj boste zaradi tega napeti in se bo vaše ravnovesje porušilo, namesto da bi ga dosegli.
Prehrana za došo vata
Priporočljiva živila:
- kuhana zelenjava,
- kuhano sladko sadje,
- žita, vključno z rižem in kvinojo,
- rdeča leča,
- zmerna količina mleka in mlečnih izdelkov,
- kikiriki,
- jajca,
- ribe,
- govedina,
- sezamovo olje,
- maslo ghee,
- črni poper,
- koriander,
- chia semena,
- lanena semena,
- kis,
- belo vino ali pivo.
Odsvetovana živila:
- presna jabolka,
- lubenica,
- čokolada,
- rdeče vino,
- suho sadje,
- presna, sušena in zamrznjena zelenjava,
- krompir,
- koruza,
- čičerika,
- ječmen,
- jogurt,
- ovčetina,
- puranje meso.
Prehrana za došo pita
Priporočljiva živila:
- sladka in grenka zelenjava,
- lubenica,
- rozine,
- kokos,
- hladni žitni kosmiči,
- testenine,
- maslo (brez dodatka soli),
- črni fižol,
- belo piščančje meso,
- beljaki,
- mandlji,
- pivo in suho belo vino.
Odsvetovana živila:
- marelice,
- avokado,
- presna čebula, česen, por,
- špinača,
- kisli sadeži,
- kvas (tudi kvašen kruh),
- kvinoja,
- rjavi riž,
- rž,
- maslo z dodano soljo,
- govedina,
- temno piščančje meso,
- vsa morska hrana (razen kozic),
- kisla smetana,
- sojina omaka,
- čili,
- čokolada,
- rdeče in sladko vino.
Prehrana za došo kapha
Priporočljiva živila:
- sadeži s trpkim okusom, na primer suhe slive in jabolčna čežana (brez sladkorja),
zelenjava ostrega ali grenkega okusa, na primer zelena, - granola,
- polenta,
- kefir,
- skuta,
- limski fižol,
- puranje meso,
- rakci,
- suho rdeče ali belo vino.
Odsvetovana živila:
- sladko (fige) ali kislo (mandarine) sadje,
- sladka in zelo sočna zelenjava, na primer kumare in bučke,
- kuhan oves in topli ovseni kosmiči,
- riž,
- testenine,
- običajen fižol v zrnju,
- sir,
- tofu,
- račje meso,
- sladkovodne ribe,
- kečap,
- žgane pijače.
