Kislo zelje je pravi vir zdravja

Kislo zelje ne sme manjkati v zdravi prehrani, dolgo pa že vemo, da ugodno in pozitivno vpliva na naš celotni organizem. Kislo zelje so že v starih časih uporabljali pri nekaterih boleznih in težavah.

Naravno zdravilo s tradicijo

Z razvojem sodobne medicine in zdravil, je tudi ustno izročilo naših babic o zdravilnih učinkih kislega zelje nekako potonilo v pozabo, vendar se počasi zopet vrača, za to pa gredo zasluge predvsem naravnim zdravilcem, ki delujejo po starih metodah in jih ponovno odkrivajo in prakticirajo in pa mnogim bolnikom, ki so s pomočjo narave ozdraveli in svojo zgodbo delili z ljudmi. Z dvigom zavesti ljudi, se dviga tudi zanimanje za naravne metode zdravljenja, s tem pa naravno zdravilstvo doživlja nekakšne preporod, vendar v moderni obliki. Lahko bi rekli da gre za naravno zdravljenje, podkrepljeno z novimi znanstvenimi dognanji in raziskavami. Med naravna zdravila seveda sodita kislo zelje in zeljnica, ki se jima bomo bolj natančno posvetili v tem članku.

Krepitev zdravja s kislim zeljem

Ljudje smo se navadili, da že pri manjših težavah posežemo po močnih zdravilih, čeprav imamo na voljo marsikatero učinkovito domače zdravilo že doma. Nekatera naravna zdravila seveda niso tako učinkovita oziroma močna kot določeni farmacevtski pripravki, niso pa škodljiva za naš organizem, nimajo stranskih učinkov in imajo več različnih pozitivnih učinkov na naše telo. S kislim zeljem lahko tudi krepite odpornost in imunski sistem. Priprava kislega zelja je preprosta, pri terapiji s kislim zeljem pa uporabljamo tudi zeljnico, v kateri najdemo koncentriran bogastvo mineralov in vitaminov, ki nastane  v procesu kisanja zelja.

Kuhano zelje ni enako učinkovito kot surovo

Kapusnice na splošno vsebujejo bogat nabor mineralnih snovi, rudninskih snovi in vitaminov, katerih koncentracija pa se pri kuhanju delno izgubi. Nekatere dragocene zdravilne snovi nastanejo ravno pri procesu fermentacije zelja, zato ni naključje, zakaj je ravno kislo zelje tako zdravilno. Če se odločimo za kuro s kislim zeljem, je seveda najbolje, da ga kupimo neposredno od proizvajalca oziroma lokalnega kmeta, če je možno seveda pridelanega na ekološki način.

Kaj je zeljnica?

Zeljnica je tekočina, ki nastane v procesu kisanja in fermentacije zelja in je pravo bogastvo bogastvo mineralov in vitaminov, ki so se v procesu kisanja svežega zelja spremnili v zeljni sok. Vsebuje tudi veliko bakterij mlečne kisline. Svežo zeljnico si lahko na preprost način pripravite tudi sami doma.

Naredite si svojo zeljnico

Za pripravo zeljnice boste potrebovali sokovnik in 300g kislega zelja. Če nimate sokovnika, si pomagajte s čisto laneno krpo in leseno kuhalnico. Kislo zelje položite na krpo, vse štiri konce prevežete v vozel in zavitek obesite nad posodo. V sredino vozla potisnete kuhalnico in jo vrtite, dokler ne iztisnete vsega soka. Zeljnico za pitje razredčite z vodo v razmerju 1 : 1. S tem boste omilili izrazito aromo in zelo kisel okus, ki ga marsikdo ne prenese.

Z zeljem nad raka

Ne boste verjeli, vendar ravno zelje sodi na vrh učinkovitih preprečevalcev raka debelega črevesa. Najverjetneje je razlog za takšno učinkovitost visoka koncentracija indolov, ki jih zelje vsebuje. V Ameriki je bila tudi opravljena prva študija na moških, ki je povezala zelje s preprečevanjem raka debelega črevesa. Rezultati so pokazali, da so tisti, ki so jedli več zelenjave, od tega pretežno zelje, solate in kislo zelje, imeli manj možnosti, da zbolijo za to hudo boleznijo. Trikrat manjša verjetnost za obolevnost se je pokazala pri osebah, ki so zelje uživale več kot enkrat na teden, v primerjavi s tistimi, ki so ga uživali samo enkrat na mesec ali redkeje. Za polovico zmanjšano tveganje se je izkazalo celo pri tistih, ki so zelje jedli samo enkrat na dva do tri tedne.

Veliko zdravilnih učinkovin vsebuje tudi kitajski kapus ali kitajsko zelje.

Vir: JÖrg Lindtish: Kislo zelje in zeljnica,
Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2001, foto: Dreamstime

Recept: Neem pachadi

Neem pachadi je tradicionalna južnoindijska priloga iz neema, ki vam bo prav gotovo popestrila vaš vsakdanji jedilnik, še posebej, če imate radi indijsko kuhinjo.

Sestavine:

• 2 čajni žlički neemovega cveta
• 1 čajna žlička drobno sesekljanega manga
• 4 žlice naribanega palminega sladkorja (če ga nimate, uporabite rjav sladkor)
• 1/4 žlice gorčičnih semen
• 3 žlice tamarinda
• 1 1/4 skodelice vode (po okusu)
• 1 čajna žlička olja
• ščepec rdečega čilija v prahu
• sol po okusu

Priprava:
3 žlice tamarinda namakamo v vodi približno 30 minut, potem pa mešanico zavremo in pustimo vreti pet minut. Pustite, da se ohladi, potem pa mešajte v mešalniku, dokler ne postane gladko. Odstranite vlakna, tako da gre mešanica skozi sito. V presejani sok dodajte drobno sesekljane koščke manga. Ponovno zavrite, dokler koščki manga ne postanejo mehki, takrat dodajte palmin sladkor in kuhajte, dokler se ne stopi. Odstranite zmes z ognja in jo postavite na stran. Segrejte žličko olja in dodajte gorčična semena. Ko začnejo gorčična semena prasketati, dodamo neemov cvet in pražimo, dokler mešanica ne postane svetlo rjave barve. Dodajte sol in čili v prahu ter dobro premešajte in še malce ohranite na ognju, potem pa dodajte sok tamarinda in spet dobro premešajte.

Foto: Kamala’s Corner

Čudežne klamatske alge

Klamatske alge iz Gornjega Klamatskega jezera so popolnoma naravne in izredno kakovostne. Svetovna zdravstvena organizacija je alge priporočila kot vsakodnevni dodatek hrani, saj nadoknadijo tisto, kar današnjemu načinu prehrane primanjkuje, in tako pripomorejo k dobremu zdravju.
Njihovo blagodejno delovanje so poznali že Indijanci. V zadnjih nekaj letih se uživanje teh alg zaradi njihovega izjemnega učinkovanja izredno povečuje, v Evropi predvsem s posredovanjem angleških kraljevih homeopatov, ki so poskrbeli tudi za optimalni postopek sušenja in najvišje standarde proizvodov.

Izvor klamatskih alg

Alge AFA, z latinskim imenom Afanizomenon flos-aquae, so mikroskopsko majhne sladkovodne modrozelene alge. So popolnoma divje alge, ki rastejo v izjemnih razmerah Gornjega Klamatskega jezera (država Oregon v ZDA). Gre za visokogorsko jezero, veliko 220 km2, obkroženo z gorami vulkanskega izvora. Jezero je izredno čisto in bogato z minerali, ki jih v jezero prinaša 17 rek in potokov, pa tudi termalni vrelci. V bližini je gora Shasta, ki je eden od Zemljinih energetskih centrov. AFA alge pobirajo samo ob jasnem sončnem vremenu, ker je takrat metabolizem na višku in njihova sestava najboljša.

Pomembne sestavine klamatskih alg

Zaradi okolja, v katerem rastejo, vsebujejo klamatske alge široko paleto organsko vezanih (keliranih) mineralov in mikroelementov, ki so v tej obliki človeškemu telesu bolj dostopni. Trenutno so klamatske alge najbogatejši znan vir organsko vezanega železa.

Druga izjemna lastnost klamatskih alg je njihova vsebnost esencialnih aminokislin (gre za tiste, ki jih človeški organizem ne more sam sintetizirati) in je praktično identična potrebam človeškega organizma. Aminokisline so sestavni deli beljakovin, osnovnih gradnikov našega telesa. Skupaj z mikroelementi so sestavni deli mnogih encimov, potrebnih za presnovo. Razmerje aminokislin je pomembno zato, ker se lahko v telesu izkoristijo le v določenem medsebojnem razmerju do najmanj zastopane aminokisline.

Zelo pomembno je delovanje alg AFA na sistem PNEI (psiho-nevro-endokrino-imunološki sistem), saj krepijo in uravnavajo njegovo delovanje. Delujejo na encimske prenašalce živčnih impulzov. S tem preprečujejo depresijo, izboljšajo koncentracijo, jasnost mišljenja in vzdržljivost pri intelektualnem delu. Prav tako pripomorejo k umetniškemu ustvarjanju in boljši intuiciji. Blagodejno delujejo pri vseh vrstah nevroloških obolenj npr. depresijah, nevrozah, psihozah, mentalni zaostalosti, epilepsiji, multipli sklerozi in drugih. Klamatske alge so trenutno edini znani naravni vir nevropeptidov, snovi, ki so potrebne za pravilno delovanje živčnega sistema.

Klamatske alge uravnavajo tudi delovanje epifize, hipofize in hipotalamusa. Epifiza in hipofiza sta žlezi z notranjim izločanjem. Epifiza naj bi bila povezana z našo biološko uro in t.i. »tretjim očesom«. Hipofiza je »dirigent« v hormonskem »orkestru« telesa. Hipotalamus je na bazi možganov in je povezan z našim nezavednim. Vsi trije so po nekaterih hipotezah povezani z intuicijo, telepatijo, holističnim zaznavanjem, verjetno pa tudi z višjimi sposobnostmi človeške psihe.

Alge AFA imajo za razliko od rastlin celično steno iz glikogenu podobne snovi, ki jo človeški organizem lahko razgradi in izkoristi do 97% , zato je tudi vsebina alg lahko dostopna.

Še ena pomembna sestavina alg AFA so vitamini, ki so v za človeka zelo dobrem medsebojnem razmerju. Še posebno bogate so z vitaminom B12, ki je med njimi najpomembnejši za hematopoezo – nastajanje krvi. Nekateri jih imenujejo kar »zelena kri planeta«. Vsebujejo ga sedemkrat več kot surova jetra. Že 1 sam gram alg vsebuje dvojno dnevno dozo.

Pomembne sestavine so tudi pigmenti, predvsem klorofil, ki sodeluje pri hematopoezi in je odličen biostimulator. Iz drugega pomembnega pigmenta beta-karotena se v človeškem organizmu sintetizira vitamin A, ki je med drugim antioksidant in imunostimulator ter tako povečuje odpornost organizma proti okužbam in zmanjšuje pogostost rakavih obolenj.

Fiziološko aktivne snovi, med katerimi so na primer ostali pigmenti, encimi in antioksidanti, ščitijo pred radioaktivnostjo in rakom. Kot zanimivost omenimo podatek, da se je černobilskih otrocih, ki so uživali klamatske alge, radioaktivnost zmanjševala še enkrat hitreje kot pri ostalih.

Glavne prednosti uživanja alg AFA:

1. Krepijo sistem PNEI. Na imunski sistem delujejo tako, da aktivirajo limfocite in večajo njihovo sposobnost, da gredo iz krvnih žil ter iščejo mikrobe in tumorske celice, skrajšujejo okrevanje in pospešujejo celjenje ran.
2. Krepijo srce in krvožilni sistem, uravnavajo telesno težo in izboljšujejo razmerje med koristnim in škodljivim holesterolom.
3. Izboljšujejo delovanje prebavil in samo prebavo. Krepijo koristno mikrofloro in z lastnimi encimi sodelujejo pri prebavi.
4. Izboljšajo razstrupljanje telesa, izločanje odpadnih snovi in radioaktivnosti. Čistijo kri, jetra in pomagajo pri regeneraciji poškodovanih ledvic.
5. Zmanjšujejo možnost rakavih obolenj. Delujejo s pomočjo antioksidantov, z boljšim delovanjem presnove zaradi encimov in s krepitvijo imunskega sistema.
6. Ščitijo pred boleznimi in pospešujejo zdravljenje. Preprečujejo t.i. »celično lakoto«, to je pomanjkanje bistvenih hranil kljub zadostni ali celo preveliki kalorični vrednosti hrane in vodi vse do kroničnih obolenj in staranja.
7. Ker krepijo zdravje, pripomorejo k lepoti ter fizični in psihični kondiciji in premagovanju stresa.

Kako uživamo klamatske alge

Povprečne potrebe za odraslega človeka so 1 gram alg dnevno, v posebnih razmerah kot so veliki napori, hitra rast, nosečnost in bolezen, pa se jih lahko uživa v nekajkrat večjih količinah brez nevarnosti pretiravanja. Nepotrebne snovi bo organizem sam izločil. Ker so AFA alge sladkovodne, tudi ni nevarnosti zaužitja prevelikih količin joda, kar je še posebno pomembno za osebe z motnjami v delovanju ščitnice. Rastejo v alkalnem okolju (večina naše hrane pa je kisla) in zato uravnavajo kislinsko – bazično ravnotežje v organizmu. Priporočajo jih za vsa življenjska obdobja.

Opozorila

Začetek uživanja AFA alg je pomembna sprememba naše prehrane, zato je priporočljivo, da je ta prehod postopen. Z uživanjem alg se organizem začne pospešeno razstrupljati, kar lahko pri nekaterih ljudeh povzroči kratkotrajne prehodne nevšečnosti (blage prebavne motnje, izpuščaji…). V komplementarni medicini to poznamo kot t.i. “čistilna kriza” in je pozitiven znak. Za lažji prehod na uživanje alg so v podjetju AquaSource, ki ima sedež v Veliki Britaniji, osnovali pa so ga homeopati, razvili komplet “Postopni začetek” (”The Start Easy Program”), ki vsebuje prebavne encime, probiotske bakterije Lactobacillus bifidus in Lactobacillus acidophilus ter alge. Zelo pomembno je, da ves čas uživanja alg pijemo dovolj vode, to je ca. 2,5 l dnevno!

Ajdovi žganci s krompirjem

Ajdovi žganci so tradicionalna slovenska jed, ki jih že vsi dobro poznamo, tokrat pa smo jih pripravili na nekoliko drugačen način, s krompirjem, postrežemo pa jih lahko z domačim kislim zeljem ali z mlekom.

Sestavine:

• 350 g narezanega krompirja
• 450 g ajdove moke (bio z domačega mlina)
• sol
• 700 ml vode

Priprava:
Krompir olupimo in narežemo na koščke. Damo ga v posodo, solimo, zalijemo z vodo in kuhamo, dokler ne zavre. Na to stresemo moko, kar v kupčku, na sredini naredimo s kuhalnico luknjo, da voda pronica skozi moko in vse to kuhamo kakih 20 min, da postane krompir mehak. Pregnetemo s tlačilko za krompir (morda vključite moža ali koga, ki je res močan, ker gre kar težko) … Ko je masa dobro pretlačena in je enotne strukture jo na leseni kuhalnici nastrgamo v skledo. Žgance postrežemo z dušenim kislim zeljem, repo, zelenjavno jiho ali obaro ali pa zgolj z dobrim domačim mlekom ali kislim mlekom. Seveda lahko zabelimo tudi z domačimi ocvirki.

*Količina vode je odvisna tudi od krompirja in ajdove moke. Rajši je damo kak deci, dva več za kuhanje, pa jo potem malce odlijemo, preden začnemo s tlačenjem in jo potem po potrebi dodajamo. Meni so bile tele mere v piko točne.

Avtor in foto: Lidija Dornik

Kuskus z bučkami

Kuskus z bučkami je dokaj hitro pripravljena jed, le kuhanje kuskusa vzame nekaj časa. Sicer pa super zadeva, če imate radi bučke in kuskus.

• 1 večja skodela kuhanega kus kusa
• 1 bučka, (cukini)
• 5 – 7 žlic paradižnikove mezge
• sol
• olje
• začimbe po želji, če je začinjena že paradižnikova mezga, pa niti ni potrebno.

Bučko očistimo in narežemo na koščke. Na treh žlicah olja popražimo bučko, dodamo paradižnikovo mezgo, popražimo, nato dodamo še kus kus. Dobro premešamo, po potrebi dolijemo malček vode. Dobro popražimo, da se pregreje, vseskozi mešamo. Postrežemo s solato, lahko tudi posujemo s parmezanom.

Avtor in foto: Lidija Dornik

Piškoti z ovsenimi kosmiči in ingverjem

Tokrat recept za piškote z ovsenimi kosmiči in ingverjem, pri katerem za pripravo nismo uporabili jajc. Pa dober tek!

• 170 g ovsenih kosmičev
• 150 g polnozrnate pirine moke
• 100 kokosove moke
• 5 velikih žlic agavinega sirupa
• 1 žlička sode bikarbone
• 125 g kokosovega masla
• nariban svež ingver, po okusu

Vse sestavine zmešamo v posodi. Masa je sicer mehka in drobljiva, najbolje, da jo dobro premešamo z roko, da se moka oprime kosmičev. Oblikujemo za oreh velike kroglice, jih sploščimo in polagamo na peki papir in jih pečemo na 180*c kakih 7 – 10 min.

Avtor in foto: Lidija Dornik

Juha iz belega fižola in kvinoje

Le komu, tudi tistim, ki niso vegani ali vegetarijanci, ne zadiši občasno tudi okusna zelenjavna juha? Tokrat nam je Lidija pripravila recept za juho iz belega fižola in kvinoje.

Sestavine:
1 korenje
1/3 pora
2 stroka česna
2 lovorjeva lista
1/5 skodelice kuhane kvinoje iz eko pridelave (dobi se v zdravih trgovinah)
olje
4 žlice paradižnikove omake
*2 žlici moke (ni nujno, v kolikor nočete ali ne marate moke)
sol
bazilika

Priprava:
Kvinojo skuhamo v osoljenem kropu, da se zmehča. Por narežemo, korenje očistimo, olupimo in prav tako narežemo na kolobarje. Na dveh žlicah olja popražimo korenje in por, dodamo *2 žlici moke, popražimo, nato dodamo paradižnikovo mezgo, malo popražimo, dodamo fižol in zalijemo z vodo. Nato dodamo še stroke česna, lovorjeve liste, solimo in dodamo baziliko. V juho stresemo kuhano kvinojo in kuhljamo še kakih 10 – 15 min. Postrežemo s kruhom.

Avtor in foto: Lidija Dornik

Recept za čebulni kruh

Verjetno vsi poznamo čebulni kruh, si ga pa le malokrat privoščimo, saj komercialne razčice niso tako dobre, kot pravi domači okusni čebulni kruh. Da pa nebi bili prikrajšani, objavljamo recpet za čebulni kruh, ki si ga lahko tudi z malo kuharskimi sposobnostmi pripravite sami doma.

Sestavine:

• 1 kg moke
• 3 čebule
• sol
• olje
• mlačna voda
• 1 kocka svežega kvasa
• žlička sladkorja

Priprava:
Kocko kvasa, žličko sladkorja zalijemo z mlačno vodo in počakamo, da se dvigne. Vmes na tanko narežemo čebulo, pa še počez, da so koščki manjši in jo prepražimo na olju. Najprej na malem ognju, da izpari vsa voda, potem ogenj povečamo, da postane crispy rjava, pazit, morate mešat in bit zdraven, da se ne zažge, sicer je grenka!!! Vmes, ko jo pražimo jo posolimo s kako žlico soli. Ko je prepražena jo damo na krožnik in ohladimo do mlačnega. (če je premalo spražena, ostane v kruhu mehka in sluzasta, kar pa, sploh v mrzlih kosih kruha ni najbolj dobro). Na sliki vidite, kako naj bi to zgledalo. *Tisti, ki ne marate toliko čebule, jo dajte manj. Jaz sem s tem praženjem naredila celo znanost in razturam v nulo, da je čebula top za v kruh.

Naprej zmešamo moko, dodamo kvasni nastavek, mlačno vodo, prepraženo čebulo in malo soli. Zmešamo, pustimo da vzhaja, pregnetemo in damo v pekač, ki smo ga prej premazali z malsom ali oljem. Pečemo na 200* c, potem zmanjšamo na 180*c.

Avtor in foto: Lidija Dornik

Naprej »