Zakaj je pomembno, da hrano dobro prežvečimo?

Mnogi izmed nas hrane sploh ne prežvečimo dobro, saj se nam to niti ne zdi tako zelo pomembno. Vendar pa lahko to povzroči tudi hude prebavne motnje.

Velikokrat žvečenje jemljemo preveč samoumevno, saj se ne zavedamo, da se sam proces razkrajanja hrane začne v ustih. Žvečenje je dobro, saj upočasni proces hranjenja. To pa pomeni, da pri počasnejšemu žvečenju s časoma začutimo, kdaj smo siti. Takšno početje je odlično, če imate dieto, saj boste pojedli veliko manj hrane, kot bi jo ponavadi, ker bi na hitro zmetali vse vase, ta hrana pa bi se nato še hitreje prebavila in kaj kmalu bi spet postali lačni.

Počasno žvečenje je dobro tudi za vaše zdravje in prebavo, če imate probleme z napihnjenostjo ter krči. Zato sprejmite izziv in se (ponovno) naučite pravilno prežvekovati obroke. Seveda to ne pomeni, da je potrebno šteti grižljaje. Vendar pa bodite pozorni na to, da je hrana v vaših ustih res prežvečena, preden jo pogoltnete.

Dobro je tudi to, da ne daste novega grižljaja v usta, dokler niste pogoltnili prejšnje porcije, pozorni pa bodite tudi na to, da so te porcije majhne. Če morate uporabiti tekočino, da poplaknete grižljaj, to najverjetneje pomeni, da je grižljaj v vaših ustih še vedno prevelik, zato pijte tekočino med premori in ne med grižljaji.

Prav tako pa je priporočljivo tudi, da odložite vilico in naredite krajše premore, saj se boste tako lažje osredotočili na hrano v vaših ustih.

Načrtovano sajenje in sejanje pri ekološkem vrtnarjenju - kolobar in kolobarjenje

Bliža se čas, ko bomo naše gredice, vrtove ali večje njive začeli obdelovati in nanje saditi in sejati različne rastline. Če hočemo zemljo obdelovati po ekoloških smernicah je zelo pomembno upoštevati kolobar in kolobarjenje oziroma vrstenje ali sledenje različnih rastlin.

Kolobar nam pomaga ohranjati rodovitnost tal, preprečuje širjenje bolezni, škodljivcev in plevelov. S pravilnim kolobarjenjem imamo na dolgi rok gledano manj dela z našim vrtom ter se tako izognemo negativnim posledicam neupoštevanja kolobarja.

Tla lahko zaradi neupoštevanja ali pa napačnega kolobarja postanejo izčrpana, siromašna, skratka ob dobri oskrbi ne dosežemo več zadovoljivih pridelkov, ki so lahko tudi slabše kvalitete (tako po obliki, manjši ter polni poškodb škodljivcev, kot tudi po sami hranilni vrednosti).

Preden začnemo z obdelovanjem vrta si tako naredimo načrt. Vrt razdelimo na tri dele. Na prvem delu, ki smo ga pognojili s hlevskim gnojem sejemo zelenjadnice, ki prenesejo neposredno gnojenje. To so: zelje, cvetača, ohrovt, listnati ohrovt, plodovke kot so paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, buče, bučke, melone in lubenice, od korenovk pa zeleno in pastinak, od stročnic samo visok stročji fižol, zgodnji krompir in por.

Drugi del, ki pa smo ga prejšnje leto pognojili s hlevskim gnojem, pridelujemo zelenjadnice, ki pa ne prenesejo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. To so: korenček, peteršilj, redkvica, rdeča pesa, redkev, kolerabica, blitva, špinača, solatnice in čebulnice. Na tretjem delu pa bob, grah, fižol, lečo, čičeriko, čebulo in česen.

Pri načrtovanju in nato pri sajenju pa ne pozabimo na dobre in slabe sosede, saj se nekatere vrtnine med seboj ne prenesejo najbolje oz. nekatere vrste rastlin se medsebojno spodbujajo v rasti, nekatere kombinacije odganjajo škodljivce in preprečujejo napad bolezni. Tako izkoristimo vpliv rastlin proti škodljivcem in povzročiteljem bolezni ter ne potrebujemo fitofarmacevtskih sredstev.

Damjana Benec, univ. dipl. ing. agr.

Recimo NE genskemu inženiringu, ki posega v naravo!

Znanstveniki vsak dan dosegajo nove dosežke na področju molekularne biologije, ki je potrebna za boljše razumevanje narave, poleg tega pa je takšno znanje pomembno tudi v zdravstvenih pogledih.

Vendar pa tega ne bi smeli izrabljati za spreminjanje našega okolja v ogromen genski eksperiment zaradi komercialnih namer. Biološka raznovrstnost je veliko bolj pomembna za naše preživetje, kot pa se to zdi na prvi pogled.

GSO ( Gensko Spremenjeni Organizmi)

Gensko spreminjanje stvari okoli nas omogoča znanstvenikom, da ustvarjajo nove rastline ter mikroorganizme na čisto nenaraven način. Takšni organizmi pa so za okolje izredno nevarni, saj izpodrivajo autohtone rastline in živali na nekontroliran način.

Ti novi organizmi ter rastline ustvarjajo gensko onesnaženost okolja, saj jih je zelo težko iztrebiti. Zaradi komercialnega interesa pa mediji zagotavljajo potrošnikom, da je takšno ravnanje ni nevarno. To dejanje s strani multinacionalk pa je nedopustno, saj potrošnikom niso dane niti prave informacije niti svobodna izbira.

Zato je potrebno preprečiti takšno ravnanje, saj za enkrat še nimamo dovolj znanja, da bi znali upravljati s takšnimi organizmi ter rastlinami.

Evropa je trenutno vodilna na poti do ukinitve gensko spremenjene hrane, vendar pa je še vedno veliko podjetij, katera nočejo prenehati z proizvajanjem gensko spremenjenih produktov.

Recept: Korenčkovi kroketi

Sestavine (za 3 osebe):
300 korenja
100 g moke
50 g čičerkine moke
1/2 žličke zmletega koriandra
1/2 žličke zmletih kardamomovih semen
1 žlička soli
1/4 žličke popra ali kajenskega popra
1/4 žličke pecilnega praška
1/2 žlice peteršilja

Korenje na drobno naribamo, po potrebi odcedimo tekočino in jo prihranimo. Korenju dodamo moko in začimbe ter dobro premešamo. Če je zmes presuha, dodamo korenčkov sok ali vodo do take gostote, da lahko oblikujemo čvrste kroglice. Te ocvremo v olju na zmernem ognju, saj se drugače na površini zapečejo, znotraj pa so še surove. Odcedimo jih in ponudimo kot dodatek k sočni zelenjavni jedi.

Še več receptov lahko najdete na spletni strani utrinek.si

Slaba prehrana, ki mogoče le ni tako slaba?

Ljudje danes predpostavljamo, da je že skoraj vse kar uživamo slabo za nas. Mogoče pa nekatere stvari le niso tako slabe, kot se včasih množično promovira. Še vedno pa velja pravilo, da je nabolje jesti vsega po malem, poleg tega pa določena živila uživamo že stoletja.

Jajca

Jajc se že dolga leta drži slab sloves, saj bi naj vsebovala veliko holesterola. Vendar pa so zdravstveni strokovnjaki pravijo, da nasičene maščobe še bolj škodujejo zdravju, kot pa holesterol. Poleg tega pa vas bodo jajca veliko bolj nasitila, kar pomeni, da boste na koncu dneva zaužili manj kalorij, kot bi jih navadno. Lutein v rumenjaku pa bi naj tveganje za starostno degeneracijo vida.

Čokolada

Čokolada bi naj vsebovala veliko maščob ter sladkorja in ker je tako odličnega okusa je prav gotovo slaba za vas, kajne? To ne drži povsem! Temna čokolada vsebuje flavanole, antioksidante, poleg tega pa naj bi dobro vplivala na redčenje krvi, kar je dobro za ljudi, ki imajo težave s pregosto krvjo. Temna čokolada pa poleg naštetega dobro vpliva tudi na razpoloženje.

Krompir

Za krompir pravijo, da ima visok glikemični indeks. Ta indeks nam pove, kako hitro različna živila dvignejo sladkor v krvi. To pa lahko predstavlja problem za ljudi z diabetesom.
Dobra novica pa je ta, da je krompir dober vir vlaknin ter tudi vitamina C in razen, če ne jeste surovega krompirja, omenjeni glikemični indeks nima tako velikega vpliva na dvig sladkorja v krvi.

Če pa mu dodate še malce olivnega olja, se glikemični indeks še zniža, saj dodane maščobe olivnega olja upočasnijo absorbcijo krompirjevih ogljikovih hidratov.

Morska trava kot novi prehrambeni trend

Vključevanje rib na naš jedilni list je pomembno, vendar pa to ni edina užitna stvar, ki nam jo oceani ponujajo. Zato vedno bolj v modo prihaja morska trava, katero pojmujejo kot morsko zelenjavo.

Morska trava je polna stvari, ki so dobre za nas, kot na primer: jod, železo, vitamin K in kalcij …
t.i. Nori je trenutno najbol priljubljena oblika morske zelenjave in je v bistvu posušena črna morska trava. Navadno pa se uporablja pri pripravi sušija.

‘Kombu’, ki je neke vrsta alga pa uporabljajo za ‘dashi’, ki je neke vrste Japosnka juha z tunino.
Seveda obstaja še veliko več načinov uporabe te vedno bolj uporabljene morske zelenjave, potrebno je imeti le malo domišlije in biti pripravljen na nove stvari.

Če se boste res odločili malce popestriti vaš jedilnik z to novo vrsto zelenjave, pa je potrebno biti previden. Morja so vedno bolj onesnažena, kar pomeni, da rastline v morju absorbirajo vedno večje količine kovin ter kemikalij. Zato kupujte preverjeno hrano!

Mandeljni so odlični za srce

Več mandeljnov kot pojeste, toliko bolje za vaše srce. Ta semena namreč znižujejo raven holesterola, izboljšajo vašo prebavo ter zmanjšajo možnost rakavega obolenja.

Če iščete hiter in zdrav prigrizek medtem, ko ste v službi ali se vozite v avtu, potem si priskrbite mandeljne. Res da so bili nekoč pojmovani kot ‘nabiti’ z maščobami, danes raziskave kažejo, da je ta maščoba mono-nasičena, kar pomeni, da zmanjšuje možnost obolenja srca.

Mandeljni vsebujejo veliko proteinov, vlaken, kalcija, magnezija, potasija, vitamina E ter drugih antioksidantov. Mandeljni so večini znani kot ena izmed številnih vrst oreščkov, vendar pa so to avtohtona semena rastline, ki prihaja iz Bližnjega vzhoda. Danes pa najdemo to rastlino tudi v Evropi, Afriki ter v Ameriki.

Mandeljni so znani po sladkem okusu, zato so bili več stoletij uporabljeni za razne sladice in ostale pečene dobrote. Ker pa vsebujejo nizko število ogljikovih hidratov, pa iz njih pridelujemo danes tudi moko, ki je odlična za tiste, ki so alergični na gluten.

V zadnjem času pa postaja vse bolj priljubljeno tudi mandljevo mleko, še posebej med tistimi, ki ne prenesejo laktoze ali pa so vegani.

Alergije na hrano: resnica ali laž?

Študija, ki je nastala na univerzi Portsmouth je dokazala, da devet od desetih ljudi, ki naj bi imeli alergijo na hrano živi v laži, saj dejansko niso imeli takšne alergije.

Raziskovalci trdijo, da so za to krive ‘domače’ diagnoze, in brskanje po internetu, testi za samotestiranje, … ki lahko povzročijo samooklicane alergije na hrano oziroma intoleranco na določeno hrano.

Rezultat tega je več milijonov napačnih diagnoz, ki omejujejo prehrano teh ‘bolnikov’ in jih tako prikrajšajo nekaterih nujno potrebnih hranil.

Center za kontrolo bolezni v Ameriki ocenjuje, da ima približno 12 milijonov Američanov alergijo na hrano. Med temi alergijami so najbol pogoste naslednje: na oreščke, jajca, mleko in gluten. Veliko bolnikov, ki trpi za temi alergijami ima (če zaužijejo hrano, na katero so alergični) pogosto bolečine v trebuhu, izpuščaje ter zatekanje tkiva. V redkih primerih pa so takšne alergije lahko tudi smrtno nevarne.

Potrebno pa se je vprašati, ali smo pri tem šli že čez mejo, saj vse bolj dogaja, da starši dajejo otrokom sojino mleko, saj iz previdnosti mislijo, da je njihov otrok alergičen na kravje mleko zaradi napihovanja. Vendar pa takšnim otrokom, v večini primerov manjka vitamin D, kar ima lahko velike posledice v starejših letih.

Naprej »