Raziskovalci z medicinske fakultete v Minnesoti so se lotili preučevanja dejavnikov, ki vplivajo na nastajanje vodikovega sulfida v črevesju. Vodikov sulfid je plin, ki je znan po zelo izrazitem, neprijetnem vonju, ki spominja na gnijoča jajca. Čezmerna tvorba vodikovega sulfida pa ni problematična samo zaradi neprijetnega vonja, ampak tudi zaradi dejstva, da gre za strupen plin, ki je lahko nevaren za zdravje. Zelo neprijeten vonj vetrov lahko tako razumemo kot opozorilni znak, ki ga moramo jemati resno …
Preučevanje povezave med različnimi vrstami prehrane in vodikovim sulfidom
Raziskovalce, ki so o svojih ugotovitvah pred nedavnim poročali v znanstveni reviji Clinical Nutrition, je zanimala predvsem povezava med tvorbo vodikovega sulfida in različnimi vrstami prehrane. Oziroma natančneje: odkriti so želeli morebitne razlike med ljudmi, ki se prehranjujejo izključno z živili rastlinskega izvora, in osebami, katerih navade ustrezajo oznaki »tipična zahodna prehrana«, ki običajno vključuje veliko mesa in živalskih izdelkov ter s tem tudi veliko nasičenih maščob, po drugi strani pa precej malo vlaknin.
Čezmerna tvorba vodikovega sulfida lahko poveča verjetnost za različne bolezni
Povezava med tvorbo vodikovega sulfida in povečanim tveganjem za bolezni, kot sta ulcerozni kolitis in rak debelega črevesa, pa tudi povečanim tveganjem za debelost, je tema, s katero se znanstveniki ukvarjajo že kar nekaj časa. Vendar do zdaj še ni bilo na voljo posebej zanesljivih podatkov o tem, kako lahko na tvorbo vodikovega sulfida vpliva hrana, ki jo uživamo. Podobno pa velja tudi za podatke o povezavi med črevesnim mikrobiomom in količino sproščenega vodikovega sulfida.
Rastlinska prehrana v večini primerov poskrbela za upočasnitev tvorbe vodikovega sulfida
Raziskava je potrdila osnovno hipotezo znanstvenikov. Ti so pred raziskavo domnevali, da se tvorba vodikovega sulfida povečuje sorazmerno s povečevanjem deleža živil živalskega izvora, po drugi strani pa zmanjšuje, če uživamo več rastlinskih živil. Pri večini oseb, vključenih v raziskavo, ki so se prehranjevale izključno z živili rastlinskega izvora, se je tvorba vodikovega sulfida v črevesju upočasnila. Pri osebah, ki so uživale »tipično zahodno prehrano«, je bila količina sproščenega vodikovega sulfida v povprečju precej večja. Kot je bilo mogoče pričakovati, je rastlinska prehrana vsebovala precej več vlaknin. Tipična zahodna dieta pa je bila bogatejša z beljakovinami.
Odziv na povečan vnos vlaknin odvisen od mikrobiotskega enterotipa
Osnovna hipoteza je bila torej potrjena, vendar so bila pri nekaterih osebah opažena zanimiva odstopanja, ki pričajo o pomemben vplivu črevesnega mikrobioma, torej bakterij in drugih mikroorganizmov, s katerimi je poseljeno naše črevesje. Kot je znano, je črevesni mikrobiom sestavljen tako iz koristnih kot iz škodljivih mikroorganizmov. Kljub povečanemu vnosu vlaknin, ki so izjemno pomembne za zdrav črevesni mikrobiom, prehranjevanje izključno z rastlinskimi živili pri nekaterih osebah ni privedlo do zmanjšanja količine vodikovega sulfida v črevesju. V nekaterih primerih pa se je tvorba vodikovega sulfida celo povečala.
Raziskovalci domnevajo, da je fenomen povezan s t. i. mikrobiotskimi enterotipi. Gre za izraz, ki označuje specifične črevesne ekosisteme; v skladu s teorijo, ki je bila predstavljena pred nekaj leti, je mogoče pri ljudeh govoriti o treh osnovnih črevesnih enterotipih. Naš enterotip lahko med drugim vpliva na to, kako se bo telo odzvalo na različna živila. Skupina, v katero spadamo, lahko tako vpliva tudi na to, koliko vlaknin potrebujemo. Poleg tega pa je enterotip pomemben tudi v povezavi z odzivom telesa na različna zdravila. Če želimo upočasniti tvorbo vodikovega sulfida, je torej, kot se zdi, za večino najbolj koristna rastlinska prehrana, vendar je pri tem pomembno, da najdete optimalno količino vlaknin, prilagojeno specifikam vašega črevesnega mikrobioma.
Preberite tudi: Naj vas vetrovi ne spravijo v zadrego