Čeprav v srednjem veku niso vedeli o aterosklerozi, so govorili o zamašitvi telesnih sokov že takrat. Epidemiološki dokazi kažejo, da se s starostjo povečuje obolevnost ateroskleroze (kroničen vnetno-degenerativen bolezenski proces) za oba spola. Za razvoj ateroskleroze je pomembna ocena koncentracije holesterola in trigliceridov.
Holesterol sčasoma zmanjša pretočnost žil
Kopičenje holesterola in trigliceridov na steni žil, ki lahko sčasoma povzročijo zamašitev žil, kar lahko vodi v visok krvni tlak, možgansko kap, infarkt in aterosklerozo. Zdrave arterije so prožne in mišičaste, pri aterosklerozi pa pride do odlaganja maščob na notranji strani žil. Povišane vrednosti holesterola in maščob nastanejo kot posledica nezdrave, kalorično polne hrane, dehidracije in pomanjkanja gibanja. Prav tako so znani podatki, da tudi dolgotrajen stres vpliva na vrednosti holesterola.
Kako nam lahko pomaga narava?
Za preprečitev srčno-žilnih boleznih, povezanih z lipidi si lahko pomagamo z naravo, v kateri velikokrat najdemo rešitev za naše težave. Pomembno je, da poleg zelišč uvedemo zdravo prehrano: poskrbimo za zadosten vnos vode, zmanjšamo količino nasičenih maščobnih kislin, holesterola in rafiniranega sladkorja, poskrbimo za telesno aktivnost in s tem pomembno prispevamo k primerni telesni teži, ne kadimo in uživamo alkohola ter se seveda izogibamo stresu. Poleg zdravega življenjskega sloga pa se obrnimo tudi k naši naravi, ki nam kot vedno ponuja veliko za naše zdravje in notranje ravnovesje.
Pri uravnavanju povišanega holesterola in trigliceridov v krvi nam pomagajo: artičoka, čemaž, lanena semena, listi oljke, korenine regrata, česen, oreh, preslica, kopriva, konjska griva, omela, meta, melisa, glog, srčnica, materina dušica, ingver, peteršilj, rman, baldrijan, koriander, kurkuma, pehtran, rožmarin, zelena, seme indijskega trpotca. V poštev pridejo poleg zeliščnih alkoholnih izvlečkov in čajev tudi tople kopeli za pospeševanje prekrvavitve z dodatkom rožmarinovega olja.
Naravne sestavine, ki delujejo proti kopičenju holesterola
Česen že od nekdaj poznamo kot naravni antibiotik, v zadnjih letih pa so lahko dokazali, da učinkovini aliin in alicin, vplivata na presnovo maščob in holesterola. Česen preprečuje, da bi se v zožanih žilah tvorili krvni strdki. Prav tako pospešuje pretok krvi.
Artičoko poznamo kot zelo dobro živilo za spodbujanje prebave. Dokazali so tudi, da učinkovine artičoke delujejo na presnovo maščob v jetrih. Dokazali so, da se vrednosti holesterola v krvi znižajo za 15 %. Zdravilne učinkovine artičoke se nahajajo v listih.
Listi oljke vsebujejo veliko antioksidantov, med njimi je glavni oleuropein. Oleuropein izkazuje antiaterogeno delovanje; in sicer deluje vazodilatorno in s tem uravnava krvni tlak, preprečuje agregacijo trombocitov, lovi radikale in tako zmanjša verjetnost nastanka peroksinitrita, ki lahko sproži oksidacijo LDL-holesterola v steni arterij in tako znatno zmanjša propad celic in nastanek ateroskleroze. Oleuropein deluje tudi protivnetno in protitumorno.
Recepti za domače pripravke
Čajna mešanica
Potrebujemo:
- 1 l vode,
- 20 g listov in cvetov konjske grive,
- 15 g metinih listov,
- 10 g listov koprive,
- 10 g listov robide,
- 10 g materine dušice,
- 10 g listov in cvetov gloga,
- 10 g listov in cvetov tavžentrože.
Priprava:
Zmešamo naslednja zelišča v papirnato vrečko: liste in cvetove konjske grive (skupaj 20 g), metine liste, liste koprive, liste robide, materino dušico, liste in cvetove gloga ter liste in cvetove tavžentrože. Tri žlice čajne mešanice prelijemo z 1 litrom hladne vode. Čajno mešanico pustimo pokrito stati čez noč in zjutraj segrejemo do vrenja. Nato čaj ohladimo in pijemo po požirkih čez dan, največ 3 skodelice čaja, 10 dni zaporedoma.
Pri tem velja opozorilo, da je treba pripravke iz konjske grive, uživati točno določeno število dni, zaradi vsebnosti alkaloida v konjski grivi.
Čajna mešanica
Potrebujemo:
- 1 l vrele vode,
- 1 žlico na drobno narezanega stebla baldrijana,
- 2 žlici drobno sesekljanega česna,
- 3 žlice listov in cvetov gloga.
Priprava:
V posodo dodamo zgoraj napisane količine baldrijana, česna in gloga. Mešanico prelijemo z vrelo vodo in po 2 urah precedimo. Pijemo po 1 skodelico nesladkanega čaja pred zajtrkom, pred kosilom in pred večerjo. Po zajtrku, po kosilu in po večerji pa spijemo po eno skodelico čajne mešanice sladkane z medom.
Napitek iz limon in česna
Potrebujemo:
- 1 l vode,
- 30 strokov česna,
- 1 kg limon.
Priprava:
Najprej zavremo 1 liter vode in jo ohladimo. Nato dodamo 30 strokov česna, ki jih na drobno sesekljamo in narežemo limone na kolobarje skupaj z lupino. Pustimo stati 24 ur. Napitek spijemo vsako jutro po 1 dcl, in sicer 10 zaporednih dni.
Zeliščno vino
Potrebujemo:
- 1 l belega vina,
- 2 žlici natrganih listov melise in poprove mete,
- 4 žlice nasekljanih listov omele.
Priprava:
V liter belega vina dodamo meliso, poprovo meto in omelo. Steklenico pustimo zaprto stati 3 tedne na toplem. Steklenico večkrat dnevno premešamo, po 3 tednih precedimo in spijemo eno šilce pred glavnim obrokom najdlje 5 dni.
Čaj iz listov oljke in peteršilja
Potrebujemo:
- vrelo vodo,
- 30 g listov oljke,
- 30 g listov peteršilja,
- 2 žlici limoninega soka.
Priprava:
Sesekljane liste oljke in peteršilja prelijemo z vrelo vodo, pokrito pustimo stati 15–20 minut, nato precedimo in dolijemo limonin sok. Čaj uživamo 15 dni po 2–3-krat na dan po 1 skodelico čaja.
