Virtualna resničnost kot varna alternativa antidepresivom?

Antidepresivi lahko povzročijo številne stranske učinke, vendar so po drugi strani mnogokrat edina možnost za spopadanje z depresijo. Znanstveniki pa vseskozi iščejo tudi možne alternative, ki bi bile čim bolj naravne, obenem pa učinkovite pri zdravljenju depresije ali vsaj pri blaženju simptomov te bolezni.

Pred kratkim opravljena raziskava, ki je plod sodelovanja med britanskimi in španskimi znanstveniki, je vsekakor ponudila zelo zanimivo alternativo antidepresivom, in sicer nekakšno terapijo, ki poteka v virtualnem svetu. Pri tem so pacienti pravzaprav svoji lastni terapevti.

Virtualna resničnost in depresija

Pretirana samokritičnost ena največjih težav pri depresiji

Ljudje, ki se soočajo z depresijo, imajo pogosto težave s pretirano kritičnostjo in previsokimi zahtevami do sebe. Že najmanjša, zelo banalna napaka lahko v njih sproži občutke, da so povsem nesposobni in da je njihova situacija brezupna. Rezultati omenjene raziskave kažejo, da naj bi bila virtualna resničnost zelo učinkovito »pomagalo« pri soočanju s tovrstnimi občutki, v virtualnem svetu pa bi bilo morda lahko mogoče razrešiti tudi težava z nekaterimi drugimi simptomi, ki pogosto spremljajo depresijo.

Večji del raziskave je potekal v navidezni realnosti

Raziskava je bila opravljena na manjši skupini ljudi, ki se spopadajo z depresijo. 15 udeležencev, med njimi 10 žensk in 5 moških, starih malce čez 30 let, si je moralo na začetku zamisliti naslednjo situacijo: vrnejo se iz službe in šele pred vhodnimi vrati svojega doma ugotovijo, da so na delovnem mestu pozabili svoje ključe. Potem so morali udeleženci opisati svoja čustva ob tem namišljenem dogodku. Čeprav je opisana napaka precej običajna in vse prej kot usodna, je bila večina sodelujočih v raziskavi izjemno kritična do sebe.

Po tem ko so udeleženci opisali svoja čustva, so se s pomočjo posebne opreme »napotili« v virtualno resničnost, kjer jih je pričakal njihov animirani lik oziroma avatar. Tako so na sebe pravzaprav pogledali »od zunaj«. Naprošeni so bili, naj se poskušajo čim bolj poistovetiti s svojim avatarjem. Nato je v virtualni prostor vstopil lik majhnega otroka, ki je jokal. Udeleženci so ga morali potolažiti s splošnimi frazami, ki izražajo sočutje. Otroka so morali poleg tega prepričati, naj si predstavlja trenutek, ko je bil srečen, in nekoga, ki ga ima rad. Potem so se vloge zamenjale in odrasli udeleženci so bili naenkrat utelešeni v avatarju tega otroka. Tako so opazovali odraslo verzijo sebe, ki govori tolažeče besede njihovi otroški različici.

Sodobna tehnologija med prednostmi in slabostmi

Raziskovalci so tovrstno »terapijo« v virtualni resničnosti ponovili trikrat, pri čemer je med vsako seanso minil teden dni. Ko so se mesec po zaključku sestali z udeleženci, so ugotovili, da so ti precej manj samokritični in da so se simptomi depresije občutno izboljšali. Raziskovalci tako menijo, da bi lahko varna, učinkovita in relativno poceni terapija pri depresiji – ali vsaj del terapije – potekala prav v virtualni resničnosti. V primerjavi z antidepresivi v tem primeru ni mogoče pričakovati stranskih učinkov.

Čeprav sodobna tehnologija nedvomno prinaša tudi precej slabosti (odvisnost, zmanjševanje neposrednih medčloveških stikov ipd.), je treba priznati, da obstaja v primeru zdravljenja depresije – če bo metoda potrjena na večji skupini ljudi – vsekakor ogromno prednosti, ki govorijo v prid tovrstnemu razreševanju težav s samopodobo.

DELI
Karmen Jordan
Karmen Jordan, diplomirana slovenistka in literarna komparativistka, podiplomska študentka; njen vsakdan je prepreden z branjem in pisanjem. Dolgi sprehodi brez cilja, s katerimi občasno prekine svojo običajno rutino, ji pomagajo, da zbistri misli in si nabere novih moči.