Naravna škropiva za pogoste bolezni v sadnem vrtu

Kot vsake vrtnine pa imajo tudi sadne grmovnice in drevesa svoje škodljivce ter bolezni, ki jih je treba spremljati in nadzorovati, saj nam lahko v nasprotnem primeru uničijo pridelek ali pa celo kar sadno rastlino samo.

Marko Slapnik: »Prevajam jezik narave v govorico ljudi«

Težko je v le nekaj odstavkih opisati, s čim vse se ukvarja Marko Slapnik, vedno nasmejani gospod, ki vsakogar zlahka začara s svojo pozitivno energijo in širi svoje navdušenje nad naravo in Solčavskim, od koder prihaja.

Kako nevarni so v resnici sončni žarki?

Večina ljudi se iskreno začudi, ko izvedo, da so tudi sončni žarki, ki jih dobimo pri delu na vrtu, na sprehodu, na kolesu ali v gorah, prav tako škodljivi.

Meditacija lahko pomaga pri hitrejšem prepoznavanju napak

Ali ste pogosto površni in pozabljivi? Hiter vsakodnevni tempo je pogosto kriv za to, da naredimo precej več napak, kot bi jih sicer.

Doma narejeni pripravki za zatiranje škodljivcev na vrtu

V naravi lahko naberemo rastline, iz katerih sami naredimo pripravke, naravna škropiva oziroma sredstva za boj proti škodljivcem na vrtu.

9 trikov za učinkovitejše čiščenje preprog

Vzdrževanje oziroma čiščenje preprog je precej zahtevno. Zgolj sesanje običajno ne zadostuje.

Srednja leta kot priložnost za nov začetek

Morda se zdi, da so srednja leta prepozna za nove začetke, toda to nikakor ne drži.

Ljubezen do sebe: 5 nasvetov, kako postati lastna »duša dvojčica«

Ljubezen do sebe je osnova srečnega, mirnega življenja. Vendar pa to ni nekaj, v kar bi se lahko preprosto prisilili. Pozitivne afirmacije pogosto niso dovolj.
ŽivaliTudi mravlje potrebujejo počitek

Tudi mravlje potrebujejo počitek

MORDA VAS ZANIMA

Mravlje veljajo za izjemno marljive živali, vendar naj bi bil tudi za njih zelo pomemben določen vsakodnevni ritem. Izmenjavanje dela in počitka je zanje nujno prav tako kot za ljudi, le da svoj »prosti čas« porabijo drugače.

- Oglas -

Mravlje

Počiva večji del kolonije

Strokovnjaki z ameriške univerze v zvezni državi Misuri so objavili poročilo o svojem opazovanju delovnih navad mravelj. Ugotovili so, da zelo velik delež mravelj, ki sestavljajo določeno kolonijo, vedno počiva, medtem ko manjši odstotek mravelj dela. S povečevanjem kolonij narašča tudi odstotek mravelj, ki počivajo. Pri manjših kolonijah z zgolj 30 člani so raziskovalci opazili, da je 60 odstotkov celotne kolonije neaktivne. Pri koloniji, sestavljeni iz 300 mravelj, pa je bil delež takšnih mravelj že kar 80 odstotkov.

Pot k boljši organizaciji človeškega dela?

Raziskovalci se tako že kar nekaj časa sprašujejo, zakaj je pri večjih kolonijah mravelj izkoristek delovne sile manjši kot pri majhnih kolonijah. V nedavno objavljeni študiji misurijskih znanstvenikov je bil podan tudi odgovor na to dilemo. Raziskovalci so namreč odkrili, da je v večjih kolonijah tudi več »lenih delavcev«, kot so jih poimenovali. Gre za mravlje, ki se a ne premikajo, vendar pa to pomeni, da za svoje preživetje potrebujejo tudi manj energije. S tem ko opravljajo določena dela, ne da bi se pri tem premikale, mravlje pravzaprav prihranijo koloniji kar nekaj razpoložljivih zalog energije. Delo je tako precej učinkovitejše. Znanstveniki menijo, da je lahko princip organizacije dela, kot ga je mogoče opazovati pri mravljah, zelo koristen tudi pri načrtovanju optimizacije delovnih procesov, v katere so vključeni ljudje.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×