Prijava
Mravlje veljajo za izjemno marljive živali, vendar naj bi bil tudi za njih zelo pomemben določen vsakodnevni ritem. Izmenjavanje dela in počitka je zanje nujno prav tako kot za ljudi, le da svoj »prosti čas« porabijo drugače.
Počiva večji del kolonije
Strokovnjaki z ameriške univerze v zvezni državi Misuri so objavili poročilo o svojem opazovanju delovnih navad mravelj. Ugotovili so, da zelo velik delež mravelj, ki sestavljajo določeno kolonijo, vedno počiva, medtem ko manjši odstotek mravelj dela. S povečevanjem kolonij narašča tudi odstotek mravelj, ki počivajo. Pri manjših kolonijah z zgolj 30 člani so raziskovalci opazili, da je 60 odstotkov celotne kolonije neaktivne. Pri koloniji, sestavljeni iz 300 mravelj, pa je bil delež takšnih mravelj že kar 80 odstotkov.
Pot k boljši organizaciji človeškega dela?
Raziskovalci se tako že kar nekaj časa sprašujejo, zakaj je pri večjih kolonijah mravelj izkoristek delovne sile manjši kot pri majhnih kolonijah. V nedavno objavljeni študiji misurijskih znanstvenikov je bil podan tudi odgovor na to dilemo. Raziskovalci so namreč odkrili, da je v večjih kolonijah tudi več »lenih delavcev«, kot so jih poimenovali. Gre za mravlje, ki se a ne premikajo, vendar pa to pomeni, da za svoje preživetje potrebujejo tudi manj energije. S tem ko opravljajo določena dela, ne da bi se pri tem premikale, mravlje pravzaprav prihranijo koloniji kar nekaj razpoložljivih zalog energije. Delo je tako precej učinkovitejše. Znanstveniki menijo, da je lahko princip organizacije dela, kot ga je mogoče opazovati pri mravljah, zelo koristen tudi pri načrtovanju optimizacije delovnih procesov, v katere so vključeni ljudje.
