Juhuhu, pomlad je tu! Tako bo zavriskal marsikateri ljubitelj oziroma poznavalec zdravilnih rastlin, ko bodo iz zemlje pokukale trobentice, zvončki, lapuh, jetrniki in ko bo v gozdu opaziti rumene cvetove drena. Ja, pozabil sem na pljučnik in male marjetice. Ja, moji zeliščarji, ko se bomo po prvi jutranji rosi podali na cvetoče poljane in gozdne jase, le pomislite na to, da so rožice tudi živa bitja, ki jih je stvarnik ustvaril za nas. Zato jih naberite le toliko, kot jih potrebujete, in pomislite, da tudi one rade živijo in uživajo pod toplim pomladnim soncem.
Trobentice, pljučnik in jetrnik
Navadni jeglič ali trobentica vsebuje saponinske droge. Največ saponinov, ki so znani po tem, da vsebujejo sluzi, ki topijo pri nas recimo sluzi, ki raztapljajo cmok ali po domače knedelj v grlu, je v korenini trobentice. Zato si le zapomnimo, kje trobentica rase, in bomo nekaj trobentic v jeseni izkopali, da bomo porabili njihove korenine. Korenine bomo izkopali, jih očistili in skrbno posušili na suhem toplem podstrešju, v sušilnici ali na kmečki peči. V začetku junija pa se bomo podali v planine in nabrali cvetove pomladnega jegliča. Koncem oktobra pa bomo kopali njegove korenine. Pomladni jeglič (lat. Primula veris) lepo uspeva tudi v dolinah. V ta namen bomo spomladi kupili njegove sadike, ga v maju posadili in jeseni izkopali njegove koreninice. Pri nas na Plavici že vrsto let uspeva na nadmorski višini 250 m.
Če bomo malo pokukali na obrobje gozda, bomo opazili pljučnik. Spoznamo ga po dvobarvnih cvetovih. Suličasti listi se pojavijo malo kasneje. So lepo zeleni. Po površini pa se pojavijo svetle pege, tako da list spominja na naše zdravo pljučno krilo. Ker so ljudje nekoč verjeli, da rastlina, ki je podobna našemu notranjemu organu, ta organ tudi pozdravi, so s pljučnikom zdravili pljučna obolenja.
Ne velja pa to za jetrnik, ki sicer spomladi lepo modro cveti, list pa spominja na naša jetra. Se pravi, pljučnik da, jetrnik pa je strupen. Prav tako so strupeni vsi zvončki, kopitnik in seveda jesenski podlesek, ki je smrtno nevarna rastlina.
Čemaž – bodite previdni
Ko kopni zadnji sneg, začne iz zemlje veselo kukati čemaž (Allium ursinum), ki vsebuje veliko alina. Alin pa vemo, da čisti kri, znižuje pritisk in nas dela krepke. Čemaž je lepo svetlo zelene barve in ima vedno duh po česnu. Iz njega delamo čudovite omake in solate. Kaj je boljšega, kot da si pripravimo solato iz regrata, čemaža, marjetic in trobentic. Vendar pozor. Prav zaradi nepoznavanja čemaža se je doslej zastrupilo največ ljudi. Bilo je tudi nekaj smrtnih primerov. Ker nepoznavalci zdravilnih rastlin zamenjajo čemaž s šmarnico, ob rekah s pegastim kačnikom, v malo višjih legah z belo čmeriko in pa seveda z jesenskim podleskom, ki vsebuje smrtno nevaren strup kolhicin. Prav zaradi nabranega jesenskega podleska je doslej umrlo največ ljudi. Pri nabiranju čemaža naj še enkrat opozorim na sledeče: čemaž ima vedno duh po česnu, jesenski podlesek smrdi, listi šmarnice pa imajo omamen vonj zaradi vsebnosti srčnih glikozidov.
Kot prvi iz zemlje pokuka tudi teloh, ki vsebuje srčne glikozide. Srčni glikozidi imajo namreč to lastnost, da omamno dišijo, sicer pa lahko ustavijo delovanje srca. Ne priporočam, da v stanovanje postavite vazo z nabranimi šmarnicami in telohom. Če ne drugega, vas bo bolela glava. Zgodilo se je že, da je otrok popil vodo iz vaze, v kateri so bile namočene šmarnice, in je nesrečnik umrl. Prekrasne so tudi pomladne vetrnice, ki se v vsej svoji lepoti pozibavajo v pomladnem vetriču. Vsaj do zdaj ni znano, da so zdravilne. Isto velja za tevje.
Šparglji, poganjki hmelja in regrat
V primorju ljudje veselo nabirajo šparglje. To so mladi poganjki asparagusa. Polni so vitaminov in mineralov. Odlično čistijo naše telo od zimskih strupov. Moja žena, ki je mladost preživljala v Istri, se jim še zdaj težko upre. Pri nas v Beli krajini ljudje nabirajo mlade poganjke blušča, ki niso strupeni. Odlična pomladna zelenjava so tudi mladi poganjki divjega ali gojenega hmelja. Če se boste peljali skozi Savinjsko dolino mimo hmeljišč, boste opazili ljudi, ki nabirajo mlade poganjke hmelja. Oni že vedo, da ne smejo pobrati vsega, saj je treba nekaj poganjkov pustiti, da jih bodo pridelovalci napeljali na žice.
Skoraj pa bi pozabil na rastlino, ki nam polepša pomlad. Regrat je rastlina, ki, ko je mlada, vsebuje v listih velike količine mineralov, vitaminov in provitaminov. Spominjam se pesmi »Komaj čakam na pomlad in na regrat v solat’«, ki jo je napisal pokojni Slavko Klančičar, uglasbili pa so jo njegov sin Vid in etno skupina Kontrabant. Torej, moji zeliščarji in tudi ljubitelji zdravilnih rastlin, pojdite v naravo in si privoščite darove stvarstva. Narava nam jih ponuja. Zapustite sobane in TV-sprejemnike in pojdite na cvetoče poljane. Navsezadnje v našem življenju ni veliko pomladi. Ne zamudite jih.
