DomovZdravilne rastlineDario Cortese: Divja hrana je lahko zdravilo ali strup

Dario Cortese: Divja hrana je lahko zdravilo ali strup

Ste vedeli, da lahko na sprehodu po Sloveniji najdete kar tri tisoฤ samoniklih rastlin in da jih je od tega skoraj pol uลพitnih? Trobentice, koprive, regrat in ฤemaลพ so spomladi ลพe stalnica na naลกih kroลพnikih, jedi pa tako zaฤinimo s priokusom divjine in supermoฤmi. Dario Cortese, poznavalec in ljubitelj divjih rastlin ter avtor veฤ kot desetih knjig z recepti za pripravo divje hrane, poudarja, da je vsa divja hrana superhrana. In to zastonj. Kako jih pripravimo, na kaj moramo biti pozorni, preden s temi naravnimi zakladi napolnimo koลกarice, in kolikลกno koliฤino divje hrane naลก od industrijsko pripravljene hrane razvajeni ลพelodec sploh prenese?ย 

Nekoฤ ste dejali, da ko zaฤne ฤlovek uลพivati divje samonikle rastline, se ยปveฤino ฤasa  poฤutiลก, kot bi lebdel dva decimetra nad zemljoยซ. Zakaj ima uลพivanje divjih rastlin tako pozitiven uฤinek na naลกe poฤutje?

Zato ker imajo v sebi dovolj moฤi, ki se ne more meriti le z rudninami, vitamini, antioksidanti in drugimi bioaktivnimi sestavinami. Nekatere na primer vsebujejo alkaloide, eteriฤna olja in druge snovi, ki so v veฤjih koliฤinah lahko strupene, v majhnih pa dajejo moฤ. Sicer se pa skoraj nobena rastlinska hrana po moฤi ne more meriti z mlado rastjo, torej s prvimi pomladanskimi poganjki, listi, popki in cvetovi uลพitnih divjih rastlin. Takrat je v njih najveฤ moฤi. 

Trobentice

V Sloveniji je okrog tri tisoฤ samoniklih rastlin, od katerih jih je skorajda pol uลพitnih. Bi lahko torej ฤlovek pri nas, ฤe bi ลพelel, preลพivel, samo ฤe bi se hranil s temi rastlinami? Oziroma katera druga ลพivila bi ลกe sploh potrebovali poleg tovrstne hrane?

Samo s temi rastlinami ne oziroma da, ko bi se privadil na aktivni post, le da ne manjka vode. Kdor se zares odloฤi, lahko ob tej moฤi zdrลพi kar nekaj ฤasa, s tem da se odmik od tal ลกe nekoliko poveฤa, obenem pa tudi prizemljenost. Seveda ne gre brez nekajurnega gibanja v naravi dnevno. Sicer pa pridejo prav velika vreฤa fiลพola in niฤ manjลกa vreฤa riลพa, kilogram soli pa kakih 20 litrov olja ali masti. To je menda dovolj za leto dolgoฤasne hrane. Torej, to je osnova, v katero zameลกamo surove uลพitne divje rastline ali skuhamo vse skupaj in jed kljub enakim temeljnim sestavinam ni nikoli enaka.

Ob tako velikem ลกtevilu uลพitnih rastlin, ki rastejo okoli nas, je zanimivo, da so nam najbolj znane ฤemaลพ, koprive, divji ลกparglji, trobentice, morda ลกe regrat, potem pa se naลกe poznavanje poฤasi konฤa. Kaj bi izpostavili, kaj vse bi si ลกe spomladi, ko je vrhunec zelenjavne sezone, lahko nabrali v naravi, pa tega morda ne vemo?

Lakoto in radovednost. Ni je treba nabirati, ker jo ลพe imamo. Skratka, zanimanje in preizkuลกanje sta temelj druลพenja s tovrstnimi rastlinami. Zaฤnemo torej pri omenjenih rastlinah, ฤemaลพ in koprive so idealne za to, dodamo ลกe kakลกno ter gremo dalje. Seveda moramo biti stoodstotno prepriฤani, za katero rastlino gre in da je uลพitna. Na stotine divjih rastlin je uลพitnih in na tak ali drugaฤen naฤin uporabnih za prehrano. Torej lahko naberemo okoli 90 sorodnikov regrata, ki so vsi uลพitni, okoli 20 sorodnikov ฤemaลพa, na desetine sorodnic met, ลกetraja in melise, mnoลพico divjih sorodnikov repe in redkve, potem pa ลกe  posebnice, kot sta bljuลกฤ, lobodika, in tako z apetitom naprej. Ne pozabimo na hmelj, ki je divja zelenjava ena a.

Katera izmed teh rastlin pa ima po vaลกih dosedanjih ugotovitvah najveฤjo moฤ?

Vsaka svojo, tako da ni tako pomembno, katera ima najveฤjo, ker skupno uฤinkujejo sploลกno krepฤilno in sploh moฤno. ฤŒe je po prehranski plati res treba izpostaviti eno samo, potem to mesto pripada koprivi.

Timijan tinktura

Je lahko divja uลพitna hrana tudi zdravilo? Vsem znan je verjetno sirup iz smrekovih vrลกiฤkov, iz ฤemaลพa si lahko izdelamo tinkturo. Nam lahko izdate ลกe kakลกen uporaben nasvet, pri kateri tegobi si lahko pomagamo s katerim od teh zakladov narave?

Ne le divja hrana, tudi kultivirana je lahko zdravilo โ€ฆ ali strup; po slednjem uฤinku se ลกe posebno odlikuje industrijsko predelana hrana. Bolj ko je ยปpreฤiลกฤenaยซ, manj si je ลพelimo v vsakodnevni prehrani. Iz divjih rastlin pripravljam veliko tinktur, v katerih se zgosti zdravilna moฤ posamezne rastline. Na primer zlata rozga za krepitev ledvic, ฤeลกarki ruลกevja za dihala, materina duลกica in ฤober prav tako. ล etraj za prebavo, rman za ลพelodec, bela omela za uravnavanje krvnega tlaka. ล entjanลพevka za svetlejลกe poฤutje โ€ฆ ล e veliko tega pripravljam, ampak saj to piลกe v vsaki knjigi o zdravilnih zeliลกฤih. Ni pa odveฤ, ฤe poudarim regrat in sorodstvo, saj grenฤine teh rastlin spodbudno vplivajo na jetra in ลพolฤnik ter pripomorejo k procesu, ki ga imenujemo razstrupljanje. Torej te rastline jemo, jih vloลพimo v med, pripravimo tinkture โ€ฆ Vendar zdravilni pripravki niso tako uฤinkoviti sami po sebi, ฤe zanemarimo gibanje. Vsak dan se vsaj enkrat vsaj malo spotimo, torej pol ure hoje v klanec, malo teka, idealen pa je sprehod kaki dve, tri ure po gozdu ali v gorah. Po moลพnosti vsak dan.

Verjetno bi lahko z vkljuฤevanjem divjih rastlin v jedilnik tudi prihranili in hkrati poskrbeli za svoje zdravje. Predvidevam, da vsebujejo vsaj toliko antioksidantov, kot jih vsebuje recimo praลกek nekega superลพivila, ki k nam pride z drugega konca sveta in obiฤajno ni ravno poceni.

Vsa divja hrana je superhrana. Zastonj. Nekatera bolj super kot druga, vendar ko enkrat nabiramo in uลพivamo nekaj deset vrst rastlin, nas ne zmoti nobena tujerodna superhrana veฤ. Ni potrebna.

Kaj mora obvezno vedeti zaฤetnik, ki se poda na lov za uลพitno divjo hrano? Katere so najpogostejลกe zamenjave uลพitnih divjih rastlin z rastlinami, ki so jim podobne, a strupene?

Nabiramo, kar poznamo. Niฤ drugega. Je nekaj izjem, na primer sorodniki regrata, ki so vsi uลพitni, le nekateri so zelo grenki. Torej zaฤnemo postopoma. Vsak zagotovo pozna vsaj pet, ฤe ne deset rastlin: marjetice, trobentice, koprive, regrat, kak plevel, na primer kurja ฤrevca, leskove maฤice, vijolice โ€ฆ Zaฤnemo torej pri znanih rastlinah ter postopoma razลกirjamo poznavanje na druge rastline. Veฤ ko jih poznamo, laลพe spoznamo ลกe veฤ rastlin, saj takrat pomaga ลพe botaniฤna sorodnost, torej podoben videz, v kuhinji pa sorodne rastline tudi enako uporabimo in imajo zelo podoben uฤinek. Zdaj, ko je tako priljubljen ฤemaลพ, prihaja do zamenjav z jesenskim podleskom, ลกmarnicami, celo ฤmeriko. To se kaลพe kot najveฤja teลพava pri nabiranju uลพitnih divjih rastlin, ki izvira iz nepoznavanja ali pohlepa, saj nekateri nabirajo ฤemaลพ, kot bi ga kosili. Podlesek pa rad raste med ฤemaลพem โ€ฆ 

Koprive

Verjetno se je treba zavedati tudi, da je divja hrana ลกe posebej ยปmoฤnaยซ in da z njo, ฤeprav je koristna za naลกe telo, ne gre pretiravati. Kolikลกno koliฤino regrata in kopriv recimo lahko zauลพijemo na dan, v ฤasu, ko traja sezona?

Koliฤine ni mogoฤe doloฤiti, saj se razvajen in industrijske hrane vajen ลพelodec upre ลพe po nekaj griลพljajih kake rastline, nekdo, ki je vajen divje hrane, pa je brez posledic poje dovoljลกnje koliฤine, ki bi nekomu drugemu povzroฤile trikratno drisko.

Tako ni druge, kot da sledimo izkuลกnji: ko bo preveฤ, nas ยปnaลกravfaยซ, dobimo drisko, lahko nam je slabo, celo do bruhanja pride. Skratka, preveฤ je bilo. Koprive so zelo moฤne, tako da veฤje koliฤine, na primer poln kroลพnik kopriv, pripravljenih kot ลกpinaฤa, po dveh ali treh zaporednih gostijah lahko povzroฤijo prebavne motnje. Teลพko bi doloฤil povpreฤje, vendar za obiฤajen ลพelodec velja regrat v solati trikrat na teden, koprive, kakorkoli ลพe pripravljene, od dva- do trikrat โ€ฆ Recimo. Za marsikoga utegne biti pa ลพe preveฤ.

Katera pravila veljajo pri pripravi uลพitnih divjih rastlin? Ali za to potrebujemo veliko znanja? So boljลกe presne oziroma kako smiselno jih je toplotno obdelovati? Se s tem spreminjajo njihov okus in lastnosti?

Priprava je skrajno preprosta, znanja ne potrebujemo niฤ, le primerna lakota ne ลกkodi. Pripravljamo jih podobno kot gojeno zelenjavo ter se seveda prepustimo eksperimentiranju. Kajti arome, ki nam jih nudijo uลพitne divje rastline, niso na voljo nikjer drugje, ni jih mogoฤe kupiti. To je dovolj moฤna hrana, da jo z lahkoto tudi toplotno obdelujemo in ne izgubi bistvenega dela svoje moฤi. Najbolje je kombinirati tako, da mlade rastline pojemo surove v solatah, nekoliko starejลกe skuhamo v juhah, enolonฤnicah, pripravimo kot blitvo, kot ลกpinaฤo โ€ฆ  S toplotno obdelavo vsekakor izgubijo del prehranske moฤi, tudi aroma se jim spremeni, a to ne moti laฤnega raziskovalnega duha.

Imate kakลกen nasvet za tiste, ki jim je recimo regrat pregrenak? Kako moฤne okuse divje hrane prilagoditi oziroma skombinirati, da bodo tudi po okusu tistih, ki jim moฤni okusi ne ugajajo?

Navadimo se nanje. Ni druge. Postopoma. So krepko zdravilni in pomagajo, da se znebimo odvisnosti od industrijsko predelane hrane, kjer prevladujeta slan in sladek okus, ojaฤevalciย  okusa, obiฤajno je to natrijev glutaminat, dodajo pa ลกe hudo zasvojljivi umami okus.

ฤŒemaลพ

Ali je takลกna hrana primerna tudi za otroke, ali moramo biti pri uporabi previdni?

Otrokom dajmo manjลกe koliฤine, pa bo v redu. Ampak poznam otroke in mladino, ki lahko pojedo veฤ divje hrane kot odrasli in jim tekne, odrasli se pa zmrdujejo โ€ฆ Torej?

Ali ste v svojem raziskovanju v zadnjih letih odkrili, da morda kakลกna dragocena rastlina izginja?

Nobena, ker so vse enako dragocene. Tudi strupene. ล e posebej strupene.

Zanimivo je, da divjo hrano najdemo povsod, celo v visokogorju. S ฤim si lahko postreลพemo naslednjiฤ, ko se bomo odpravili v hribe?

S katero od divjih kriลพnic tam med skalovjem ali na meliลกฤih, na primer z grobeljnikom ali pirenejskim kamnokrasom, alpsko kreลกico, katero od visokogorskih kislic โ€ฆ Na primer v sendviฤu ali v namazu, odliฤna osnova je humus, ki ga prinesemo s sabo. Planinski ลกtrbec je sploh odliฤno zaฤimben in ลกe marsikaj se najde. Vendar z opombo, da v Triglavskem narodnem parku ni dovoljeno nabiranje rastlin.  

Anja Kralj
Anja Kralj
Anja Kralj je novinarka, ki piลกe in spremlja zanimive tematike s podroฤja zdravja in ekologije ter pokriva aktualne dogodke doma in po svetu. Najrajลกi se loti interjujev in resniฤnih zgodb z zanimivimi znanimi in manj znanimi osebami.

NAJNOVEJล E