Ste vedeli, da lahko na sprehodu po Sloveniji najdete kar tri tisoฤ samoniklih rastlin in da jih je od tega skoraj pol uลพitnih? Trobentice, koprive, regrat in ฤemaลพ so spomladi ลพe stalnica na naลกih kroลพnikih, jedi pa tako zaฤinimo s priokusom divjine in supermoฤmi. Dario Cortese, poznavalec in ljubitelj divjih rastlin ter avtor veฤ kot desetih knjig z recepti za pripravo divje hrane, poudarja, da je vsa divja hrana superhrana. In to zastonj. Kako jih pripravimo, na kaj moramo biti pozorni, preden s temi naravnimi zakladi napolnimo koลกarice, in kolikลกno koliฤino divje hrane naลก od industrijsko pripravljene hrane razvajeni ลพelodec sploh prenese?ย
Nekoฤ ste dejali, da ko zaฤne ฤlovek uลพivati divje samonikle rastline, se ยปveฤino ฤasa poฤutiลก, kot bi lebdel dva decimetra nad zemljoยซ. Zakaj ima uลพivanje divjih rastlin tako pozitiven uฤinek na naลกe poฤutje?
Zato ker imajo v sebi dovolj moฤi, ki se ne more meriti le z rudninami, vitamini, antioksidanti in drugimi bioaktivnimi sestavinami. Nekatere na primer vsebujejo alkaloide, eteriฤna olja in druge snovi, ki so v veฤjih koliฤinah lahko strupene, v majhnih pa dajejo moฤ. Sicer se pa skoraj nobena rastlinska hrana po moฤi ne more meriti z mlado rastjo, torej s prvimi pomladanskimi poganjki, listi, popki in cvetovi uลพitnih divjih rastlin. Takrat je v njih najveฤ moฤi.
V Sloveniji je okrog tri tisoฤ samoniklih rastlin, od katerih jih je skorajda pol uลพitnih. Bi lahko torej ฤlovek pri nas, ฤe bi ลพelel, preลพivel, samo ฤe bi se hranil s temi rastlinami? Oziroma katera druga ลพivila bi ลกe sploh potrebovali poleg tovrstne hrane?
Samo s temi rastlinami ne oziroma da, ko bi se privadil na aktivni post, le da ne manjka vode. Kdor se zares odloฤi, lahko ob tej moฤi zdrลพi kar nekaj ฤasa, s tem da se odmik od tal ลกe nekoliko poveฤa, obenem pa tudi prizemljenost. Seveda ne gre brez nekajurnega gibanja v naravi dnevno. Sicer pa pridejo prav velika vreฤa fiลพola in niฤ manjลกa vreฤa riลพa, kilogram soli pa kakih 20 litrov olja ali masti. To je menda dovolj za leto dolgoฤasne hrane. Torej, to je osnova, v katero zameลกamo surove uลพitne divje rastline ali skuhamo vse skupaj in jed kljub enakim temeljnim sestavinam ni nikoli enaka.
Ob tako velikem ลกtevilu uลพitnih rastlin, ki rastejo okoli nas, je zanimivo, da so nam najbolj znane ฤemaลพ, koprive, divji ลกparglji, trobentice, morda ลกe regrat, potem pa se naลกe poznavanje poฤasi konฤa. Kaj bi izpostavili, kaj vse bi si ลกe spomladi, ko je vrhunec zelenjavne sezone, lahko nabrali v naravi, pa tega morda ne vemo?
Lakoto in radovednost. Ni je treba nabirati, ker jo ลพe imamo. Skratka, zanimanje in preizkuลกanje sta temelj druลพenja s tovrstnimi rastlinami. Zaฤnemo torej pri omenjenih rastlinah, ฤemaลพ in koprive so idealne za to, dodamo ลกe kakลกno ter gremo dalje. Seveda moramo biti stoodstotno prepriฤani, za katero rastlino gre in da je uลพitna. Na stotine divjih rastlin je uลพitnih in na tak ali drugaฤen naฤin uporabnih za prehrano. Torej lahko naberemo okoli 90 sorodnikov regrata, ki so vsi uลพitni, okoli 20 sorodnikov ฤemaลพa, na desetine sorodnic met, ลกetraja in melise, mnoลพico divjih sorodnikov repe in redkve, potem pa ลกe posebnice, kot sta bljuลกฤ, lobodika, in tako z apetitom naprej. Ne pozabimo na hmelj, ki je divja zelenjava ena a.
Katera izmed teh rastlin pa ima po vaลกih dosedanjih ugotovitvah najveฤjo moฤ?
Vsaka svojo, tako da ni tako pomembno, katera ima najveฤjo, ker skupno uฤinkujejo sploลกno krepฤilno in sploh moฤno. ฤe je po prehranski plati res treba izpostaviti eno samo, potem to mesto pripada koprivi.
Je lahko divja uลพitna hrana tudi zdravilo? Vsem znan je verjetno sirup iz smrekovih vrลกiฤkov, iz ฤemaลพa si lahko izdelamo tinkturo. Nam lahko izdate ลกe kakลกen uporaben nasvet, pri kateri tegobi si lahko pomagamo s katerim od teh zakladov narave?
Ne le divja hrana, tudi kultivirana je lahko zdravilo โฆ ali strup; po slednjem uฤinku se ลกe posebno odlikuje industrijsko predelana hrana. Bolj ko je ยปpreฤiลกฤenaยซ, manj si je ลพelimo v vsakodnevni prehrani. Iz divjih rastlin pripravljam veliko tinktur, v katerih se zgosti zdravilna moฤ posamezne rastline. Na primer zlata rozga za krepitev ledvic, ฤeลกarki ruลกevja za dihala, materina duลกica in ฤober prav tako. ล etraj za prebavo, rman za ลพelodec, bela omela za uravnavanje krvnega tlaka. ล entjanลพevka za svetlejลกe poฤutje โฆ ล e veliko tega pripravljam, ampak saj to piลกe v vsaki knjigi o zdravilnih zeliลกฤih. Ni pa odveฤ, ฤe poudarim regrat in sorodstvo, saj grenฤine teh rastlin spodbudno vplivajo na jetra in ลพolฤnik ter pripomorejo k procesu, ki ga imenujemo razstrupljanje. Torej te rastline jemo, jih vloลพimo v med, pripravimo tinkture โฆ Vendar zdravilni pripravki niso tako uฤinkoviti sami po sebi, ฤe zanemarimo gibanje. Vsak dan se vsaj enkrat vsaj malo spotimo, torej pol ure hoje v klanec, malo teka, idealen pa je sprehod kaki dve, tri ure po gozdu ali v gorah. Po moลพnosti vsak dan.
Verjetno bi lahko z vkljuฤevanjem divjih rastlin v jedilnik tudi prihranili in hkrati poskrbeli za svoje zdravje. Predvidevam, da vsebujejo vsaj toliko antioksidantov, kot jih vsebuje recimo praลกek nekega superลพivila, ki k nam pride z drugega konca sveta in obiฤajno ni ravno poceni.
Vsa divja hrana je superhrana. Zastonj. Nekatera bolj super kot druga, vendar ko enkrat nabiramo in uลพivamo nekaj deset vrst rastlin, nas ne zmoti nobena tujerodna superhrana veฤ. Ni potrebna.
Kaj mora obvezno vedeti zaฤetnik, ki se poda na lov za uลพitno divjo hrano? Katere so najpogostejลกe zamenjave uลพitnih divjih rastlin z rastlinami, ki so jim podobne, a strupene?
Nabiramo, kar poznamo. Niฤ drugega. Je nekaj izjem, na primer sorodniki regrata, ki so vsi uลพitni, le nekateri so zelo grenki. Torej zaฤnemo postopoma. Vsak zagotovo pozna vsaj pet, ฤe ne deset rastlin: marjetice, trobentice, koprive, regrat, kak plevel, na primer kurja ฤrevca, leskove maฤice, vijolice โฆ Zaฤnemo torej pri znanih rastlinah ter postopoma razลกirjamo poznavanje na druge rastline. Veฤ ko jih poznamo, laลพe spoznamo ลกe veฤ rastlin, saj takrat pomaga ลพe botaniฤna sorodnost, torej podoben videz, v kuhinji pa sorodne rastline tudi enako uporabimo in imajo zelo podoben uฤinek. Zdaj, ko je tako priljubljen ฤemaลพ, prihaja do zamenjav z jesenskim podleskom, ลกmarnicami, celo ฤmeriko. To se kaลพe kot najveฤja teลพava pri nabiranju uลพitnih divjih rastlin, ki izvira iz nepoznavanja ali pohlepa, saj nekateri nabirajo ฤemaลพ, kot bi ga kosili. Podlesek pa rad raste med ฤemaลพem โฆ
Verjetno se je treba zavedati tudi, da je divja hrana ลกe posebej ยปmoฤnaยซ in da z njo, ฤeprav je koristna za naลกe telo, ne gre pretiravati. Kolikลกno koliฤino regrata in kopriv recimo lahko zauลพijemo na dan, v ฤasu, ko traja sezona?
Koliฤine ni mogoฤe doloฤiti, saj se razvajen in industrijske hrane vajen ลพelodec upre ลพe po nekaj griลพljajih kake rastline, nekdo, ki je vajen divje hrane, pa je brez posledic poje dovoljลกnje koliฤine, ki bi nekomu drugemu povzroฤile trikratno drisko.
Tako ni druge, kot da sledimo izkuลกnji: ko bo preveฤ, nas ยปnaลกravfaยซ, dobimo drisko, lahko nam je slabo, celo do bruhanja pride. Skratka, preveฤ je bilo. Koprive so zelo moฤne, tako da veฤje koliฤine, na primer poln kroลพnik kopriv, pripravljenih kot ลกpinaฤa, po dveh ali treh zaporednih gostijah lahko povzroฤijo prebavne motnje. Teลพko bi doloฤil povpreฤje, vendar za obiฤajen ลพelodec velja regrat v solati trikrat na teden, koprive, kakorkoli ลพe pripravljene, od dva- do trikrat โฆ Recimo. Za marsikoga utegne biti pa ลพe preveฤ.
Katera pravila veljajo pri pripravi uลพitnih divjih rastlin? Ali za to potrebujemo veliko znanja? So boljลกe presne oziroma kako smiselno jih je toplotno obdelovati? Se s tem spreminjajo njihov okus in lastnosti?
Priprava je skrajno preprosta, znanja ne potrebujemo niฤ, le primerna lakota ne ลกkodi. Pripravljamo jih podobno kot gojeno zelenjavo ter se seveda prepustimo eksperimentiranju. Kajti arome, ki nam jih nudijo uลพitne divje rastline, niso na voljo nikjer drugje, ni jih mogoฤe kupiti. To je dovolj moฤna hrana, da jo z lahkoto tudi toplotno obdelujemo in ne izgubi bistvenega dela svoje moฤi. Najbolje je kombinirati tako, da mlade rastline pojemo surove v solatah, nekoliko starejลกe skuhamo v juhah, enolonฤnicah, pripravimo kot blitvo, kot ลกpinaฤo โฆ S toplotno obdelavo vsekakor izgubijo del prehranske moฤi, tudi aroma se jim spremeni, a to ne moti laฤnega raziskovalnega duha.
Imate kakลกen nasvet za tiste, ki jim je recimo regrat pregrenak? Kako moฤne okuse divje hrane prilagoditi oziroma skombinirati, da bodo tudi po okusu tistih, ki jim moฤni okusi ne ugajajo?
Navadimo se nanje. Ni druge. Postopoma. So krepko zdravilni in pomagajo, da se znebimo odvisnosti od industrijsko predelane hrane, kjer prevladujeta slan in sladek okus, ojaฤevalciย okusa, obiฤajno je to natrijev glutaminat, dodajo pa ลกe hudo zasvojljivi umami okus.
Ali je takลกna hrana primerna tudi za otroke, ali moramo biti pri uporabi previdni?
Otrokom dajmo manjลกe koliฤine, pa bo v redu. Ampak poznam otroke in mladino, ki lahko pojedo veฤ divje hrane kot odrasli in jim tekne, odrasli se pa zmrdujejo โฆ Torej?
Ali ste v svojem raziskovanju v zadnjih letih odkrili, da morda kakลกna dragocena rastlina izginja?
Nobena, ker so vse enako dragocene. Tudi strupene. ล e posebej strupene.
Zanimivo je, da divjo hrano najdemo povsod, celo v visokogorju. S ฤim si lahko postreลพemo naslednjiฤ, ko se bomo odpravili v hribe?
S katero od divjih kriลพnic tam med skalovjem ali na meliลกฤih, na primer z grobeljnikom ali pirenejskim kamnokrasom, alpsko kreลกico, katero od visokogorskih kislic โฆ Na primer v sendviฤu ali v namazu, odliฤna osnova je humus, ki ga prinesemo s sabo. Planinski ลกtrbec je sploh odliฤno zaฤimben in ลกe marsikaj se najde. Vendar z opombo, da v Triglavskem narodnem parku ni dovoljeno nabiranje rastlin.