fbpx
Domov Vrt & Vrtnarjenje Orhideja - Tropska lepotica v naših domovih

Orhideja – Tropska lepotica v naših domovih

Zaradi razkužila za roke dobila hude opekline

Ker pri uporabi razkužila ni bila dovolj pazljiva, je povzročila požar, zaradi katerega je steklenička z razkužilom eksplodirala, sama pa je staknila hude opekline.

5 koristi vsakodnevnega pitja soka rdeče pese

Pesin sok velja za izjemno zdrav napitek. Po mnenju mnogih strokovnjakov za zdravo prehrano ga je priporočljivo uživati čim bolj pogosto, po možnosti vsak dan.

Delo od doma: 7 nasvetov za več produktivnosti in pozitivnosti

Možnost dela od doma je v teh časih zagotovo privilegij. Vendar pa to še ne pomeni, da tovrstna oblika dela ne predstavlja tudi določenih...

Orhideje. Majhne, velike, s cvetovi različnih barv, oblik in velikosti. Na svetu obstaja več kot 20.000 različnih vrst in podvrst orhidej, od katerih pa jih le okoli 40 pripada najpogostejšim orhidejam, ki jih najdemo v svojih domovih. Pogosto pomislimo nanjo, ko želimo podariti lep cvet za posebne praznike in priložnosti. Kako pa naprej z njo, ko je enkrat doma?

Orhideje v našem domu

V prispevku bomo predstavili nekaj splošnih napotkov za uspešno oskrbo orhidej. Vendar pa vam kljub temu svetujemo, da se, če dobite v dar kakšno posebno redko sorto, posebej poučite tudi o negi le-te. Ne pozabimo, da so orhideje tropske rastline in kot take potrebujejo vsaj nekaj posebne pozornosti glede rastnega substrata ter razmer, v katerih rastejo.

Orhideja

Ne glede na to, katero orhidejo dobite, pa so vsem skupne spremenjene (zračne) korenine, ki vsrkavajo hranila in vlago. 

Najpogostejše orhideje, ki jih lahko dobimo pri nas, so orhideje falenopsis (Phalaenopsis). Za te vrste orhidej je značilno, da cvetijo zelo dolgo, in sicer kar od 2 do 3 mesece. V prostoru, kjer jih imamo, naj bo čez dan od 20 do 23 stopinj Celzija. V naravnem okolju, kjer rastejo, je od 40- do 60-odstotna vlažnost, zato jim tudi zelo ustreza, če jih prestavimo v kopalnico med tem, ko se prhamo. 

Koliko svetlobe potrebujejo orhideje

Če želimo, da nam bo orhideja lepo rasla in cvetela, potrebuje veliko svetlobe na dan. Vendar pa orhideje ne izpostavljamo neposrednemu soncu. Neposredno sonce namreč lahko povzroči ožige na listih in predčasno odpadanje cvetov. Zato lonček z orhidejo postavimo na okensko polico, ki leži na jugovzhodni ali jugozahodni strani stavbe. Tam ji lahko zagotavljamo dovolj osvetlitve, vendar ne neposrednega sonca.

Zalivanje orhideje

Najpomembnejša dejavnika pri gojenju orhidej sta zalivanje in zračna vlažnost. Zalivati je treba dovolj pogosto, da se rastlina ne more izsušiti, toda ne tako pogosto, da bi bil lončni substrat namočen. Za večji del leta je dovolj, da orhideje zalijemo enkrat na teden ali dva tedna, v poletnih mesecih pa potrebujejo pogostejše zalivanje. Zalivamo jih zgodaj zjutraj. V kratkih zimskih dneh jih zalivamo le enkrat na dva do tri tedne. Pri zalivanju smo pozorni pri količini vode, da preprečimo gnitje korenin in nastanek drugih težav, ki nastopijo zaradi preobilice vode. Zalijemo s približno 3/4 skodelice vode, ki je postana in sobne temperature, in jo enakomerno razporedimo po substratu (ne zalijemo samo na enem delu lončka). Naslednjič zalijemo, ko se zgornji sloj substrata rahlo posuši. Orhidejo lahko zalijemo tudi tako, da lonček v celoti potopimo v vodno kopel. Pri tem je treba paziti, da prekomerna voda lahko popolnoma odteče (počakamo najmanj 15 minut), da korenine ne trpijo zastajanja vode.

Zalivanje orhidej

Vlažnost zraka

Med rastno dobo potrebujejo rastline tudi visoko stopnjo zračne vlažnosti. Priporočamo, da v poletnih mesecih liste in zračne korenine orhidej od enkrat do dvakrat dnevno tudi poškropite z vodo. Vlago v okolici orhideje povečamo tudi tako, da položimo lonček z orhidejo v še en večji lonček. Dno večjega lončka prekrijemo s peskom ali manjšim kamenjem, ki naj bo vedno mokro.

Gnojenje in nega orhideje

Orhideje gnojimo vsaka dva tedna od marca do avgusta. Uporabimo lahko gnojila, ki jih dodamo vodi za zalivanje, ali uporabimo namenske gnojilne paličice.  

Med rastjo sproti odstranjujemo odmrle liste in cvetove. Odcvetelega poganjka orhideje pa ni nujno potrebno odrezati. Pogosto se namreč pojavijo že kmalu po cvetenju na steblu novi poganjki. Če se pa ne pojavijo, staro cvetno steblo odrežemo.

Posebej velja omeniti, da lahko cvetni popki orhideje odpadejo, če imamo poleg orhideje ali v njeni bližini zoreče sadje (najpogosteje so to jabolka). Med procesom zorenja sadje sprošča etilen, ta pa vpliva na predčasno odpadanje cvetov. Občutljivost rastlin za etilen je v dobro osvetljenih prostorih manjša kot v temnih. 

Presajanje orhideje

Če želimo dolgo uživati v lepoti orhideje, jo moramo občasno tudi presaditi. Zaradi raznovrstnosti orhidej je težko reči, kdaj je primeren čas za presajanje, saj lahko nekatere sorte rastejo v istem lončku več let, nekatere pa je treba presaditi vsako leto. Gotovo pa je presajanje potrebno takrat, ko substrat razpade do te mere, da orhideji ne nudi več potrebne opore in stabilnosti. Najpogosteje je primeren čas za presajanje orhidej v dobi aktivne rasti, to je običajno takoj, ko odcvetijo. Orhideje najbolje rastejo v posebnem substratu, ki je zelo zračen ter narahlo naložen.

Presajanje orhideje

To moramo upoštevati tudi pri presajanju. Orhidejo lahko pri presajanju posadimo tudi v malo večji glinen ali plastičen lonček. Vsekakor mora imeti na dnu drenažne odprtine ter odprtine ob straneh. Ko orhidejo presadimo, jo najprej skupaj z lončkom obrnemo navzdol. Orhidejo primemo pri osnovi ter potegnemo ven iz lončka tako, da ob tem izpade ves substrat. Nato odstranimo še ves preostali substrat okrog korenin in osnove. Odstranimo vse poškodovane in suhe korenine. S škarjami odstrižemo stare korenine, ki se od novih razlikujejo že na prvi pogled. Nove so bele, svetle in napete, stare pa so suhe in rjave. Korenine operemo pod tekočo vodo (ki naj bo čim bolj podobne temperature, kot je prostor, curek vode pa ne sme biti premočan). Uporabljamo sorazmerno suh lončni substrat, ki ga po presajanju obilno zalijemo.

Če si želite sami pripraviti ustrezno mešanico prsti, potrebujete grobo mleto lubje, nekaj drobno narezane suhe praproti, šote, stiropora za zračnost in preperelega komposta. Lubje, šoto in praprot prej namočimo, ker bi jih pozneje z zalivanjem zelo težko dovolj navlažili. Že pripravljeno posebno mešanico, namenjeno samo gojenju orhidej, pa seveda lahko tudi kupite. Pri presajanju po dnu lončka posujemo nekaj substrata ter damo orhidejo na substrat ter nato enakomerno nasujemo substrat okrog in na korenine. Nasujemo toliko substrata, da pokrijemo korenine in osnovo do te višine, v kateri je prej bila v lončku. Nikoli pa s substratom ne pokrijemo zračnih korenin, saj so te potrebne za preživetje. Zračne korenine namreč skoraj zagotovo propadejo, če jih prekrijemo s substratom. Po presaditvi orhidej en teden ne zalivamo, tako da se rane, nastale na koreninah, še lahko zaprejo. 

Če se katera izmed zračnih korenin posuši, jo zelo blizu osnove odrežemo z ostrim nožem. Pri tem pazimo, da osnove ne poškodujemo. Poškodbe so namreč samo dodatna vstopna mesta za škodljive organizme. 

Orhideje v stanovanju

Faza mirovanja je normalen pojav

Pomemben del življenjskega kroga orhidej je doba mirovanja, to je čas, ko se rast ustavi. V tem času, ki pri nekaterih vrstah lahko traja le nekaj tednov, pri drugih pa več mesecev, potrebujejo rastline za preživetje zelo malo ali sploh nič vode. Na splošno velja pravilo, da tistih orhidej, ki med mirovanjem odvržejo liste, ne zalivamo, dokler se ne začne nova rast. Orhideje, ki obdržijo liste, zalivamo med mirovanjem zelo malo, le toliko, da preprečimo izsušitev substrata. Nekatere orhideje potrebujejo tudi tako imenovani hladni dražljaj, da naredijo cvetove. Priporočamo, da te rastline pozimi za nekaj tednov postavite v hladnejši prostor (s temperaturo približno 16 stopinj Celzija).

Kakšna zimska temperatura jim najbolj ugaja, je odvisno od vrste orhidej. Največjemu številu orhidej ustreza prostor, v katerem je pozimi najnižja nočna temperatura 10 stopinj Celzija (orhideje vročega in deževnega tropskega in subtropskega nižavja uspevajo pri najnižjih nočnih temperaturah 18 stopinj Celzija).

- Oglas -

Najnovejše

7 naravnih metod za ublažitev sinusnega glavobola

Sinusni glavobol je običajno povezan z vnetjem in otekanjem sinusov ali sinusnih membran in lahko to povzroči hude bolečine.

4 znaki, da je vaše telo v težavah

Preverite nekaj simptomov, ki so lahko znanilci resnejših težav, zato jih ne smete ignorirati.

Tonik za obraz: 5 odličnih naravnih nadomestkov

Tonik za obraz je po mnenju mnogih strokovnjakov eden najpomembnejših kozmetičnih izdelkov za nego obraza.

Nova odkritja glede povezave med bakrom in Alzheimerjevo boleznijo

Alzheimerjeva bolezen naj bi bila v veliki meri povezana z okvarjeno sposobnostjo telesa za regulacijo ravni bakra v tkivih.

Po 2 mesecih večjega vnosa sadja in zelenjave srce občutno bolj zdravo

Pri ljudeh, ki so 8 tednov uživali s sadjem in zelenjavo bogato prehrano, je bilo bistveno manjše tveganje za poškodbe srca.
- Oglas -
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×