0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaSo lektini v hrani res nevarni?

So lektini v hrani res nevarni?

MORDA VAS ZANIMA

Lektini so vrsta beljakovin, ki se veže na ogljikove hidrate. Gre za snovi, ki jih lahko najdemo v večini rastlin, posledično pa v različnih živilih. Toda čeprav lektine vsebujejo števila živila, se lahko konkretna količina od živila do živila precej razlikuje. Nekateri verjamejo, da bi se morali živilom, ki vsebujejo nadpovprečno veliko lektinov, izogibati. Ta živila naj bi namreč povečevala tveganje za različne zdravstvene težave, vključno z avtoimunskimi obolenji in sindromom prepustnega črevesje.

- Oglas -

Toda če se odpovemo živilom, ki vsebujejo veliko lektinov, se obenem odpovemo tudi najrazličnejšim koristnim hranilom. Živila, bogata z lektini, so namreč pogosto bogata tudi s hranilnimi snovmi, ki so dokazano koristne za zdravje.

V nadaljevanju lahko preverite, ali so lektini upravičeno demonizirani in katera živila jih vsebujejo največ.

Osnovne informacije o lektinih

Za rastline so lektini zelo koristni. Ščitijo jih pred škodljivci, obenem pa olajšajo komunikacijo med celicami in spodbudijo kaljenje semen. Ljudje lektinov ne moremo prebaviti. Gre za snovi, ki lahko vplivajo na črevesno sluznico in na absorpcijo hranilnih snovi. Določene vrste lektinov, na primer fitohemaglutinini, ki so prisotni v nekuhanem fižolu, lahko povzročijo zelo neprijetne reakcije (slabost, bruhanje, driska itn.). Toda na srečo je verjetnost za to, da bi s hrano zaužili zelo veliko lektinov, precej majhna. Čeprav lahko lektine najdemo v različnih živilih, ki so pogosto prisotna na jedilniku, jih je praviloma največ v nekuhanih živilih, ki se pred zaužitjem skoraj brez izjeme toplotno obdelana. Poleg že omenjenega fižola lahko na primer na seznam živil, ki vsebujejo veliko lektinov, uvrstimo tudi krompir.

- Oglas -

S kuhanjem in drugimi načini toplotne obdelave živil se torej zlahka izognete preveliki količini lektinov, posledično pa tudi potencialnim neprijetnim simptomom. Tako lahko brez težav uživate živila, ki so v osnovi zelo koristna za zdravje. Hrana, ki vsebuje veliko lektinov (npr. stročnice, žita in oreščki), je pogosto bogata s pomembnimi vitamini in minerali, vlakninami, beljakovinami ter zdravimi maščobami, zato bi bilo ta živila nedvomno škoda črtati z jedilnika. Z uživanjem teh živil lahko med drugim zmanjšate tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja, rakava obolenja ter kronična vnetja v telesu.

Katera živila vsebujejo največ lektinov?

V nadaljevanju najdete seznam živil, ki vsebujejo največ lektinov, in napotke za varno uživanje teh živil.

STROČNICE (vključno z arašidi)

Kot je bilo že omenjeno, spadajo fižol in druge stročnice med živila, ki vsebujejo posebno veliko lektinov. Pri teh živilih praviloma ni nevarnosti, da bi jih zaužili surove, saj večina dobro ve, da je treba stročnice pred zaužitjem skuhati. Vendar pri tem ne smete pozabiti, da med stročnice spadajo tudi arašidi, ki jih pogosto dojemamo kot oreščke. Lektine je mogoče deloma dezaktivirati s pomočjo namakanja, še bolje pa je, da se arašidi pred zaužitjem tudi prepražijo.

- Oglas -

INDIJSKI OREŠČKI

Priporočljivo je, da indijske oreščke pred zaužitjem namakate najmanj 6 ur. Podobno kot pri arašidih pa je nato priporočljiva tudi toplotna obdelava. S tem se izognete zaužitju prevelikih količin lektinov, pa tudi drugih snovi, ki so lahko problematične (na primer t. i. antihranilom, ki lahko otežijo absorpcijo kalcija, železa in cinka).

ŽITA

Žita pogosto vsebujejo veliko lektinov, kar velja posebno za pšenico. Poleg tega lahko v žitih velikokrat najdemo fitinsko kislino, ki lahko zmanjša biorazpoložljivost pomembnih hranil. Z namakanjem, kaljenjem in kuhanjem oziroma toplotno obdelavo lahko uničite večino problematičnih snovi, kar omogoča varno uživanje žit.

RAZHUDNIKI

Med razhudnike med drugim uvrščamo paradižnik, jajčevce, papriko in krompir. Tudi ta živila vsebujejo veliko lektinov, problematična pa so lahko tudi zaradi glikoalkaloidov, ki lahko povzročajo težave ljudem s sindromom razdražljivega črevesja ali vnetno črevesno boleznijo. Nekateri zato priporočajo, da pred zaužitjem vse vrste razhudnikov toplotno obdelamo.

.

NAJNOVEJŠE