Prijava
Ob misli na pandemijo se razumljivo najprej pojavi ogromno negativnih asociacij. Čeprav je teh nedvomno bistveno več, pa je zaustavitev oziroma upočasnitev številnih dejavnosti prinesla tudi določene pozitivne spremembe. Med drugim je bila vsaj posredno povezana tudi z razveseljujočim babyboomom v kenijskem narodnem parku Amboseli. Samo v prvi polovici leta 2020 se je namreč tam rodilo kar 140 malih slončkov …
Manj turistov – več možnosti, da se mladiči razvijajo brez stalnih motenj
Med novorojenimi sloni v kenijskem narodnem parku Amboseli je bil tudi par dvojčkov, kar je sicer precejšnja redkost. Čeprav slonjega babybooma ni mogoče neposredno povezati z vplivom pandemije oziroma omejitev, povezanih z njo, pa je zmanjšanje števila turistov vendarle pomembno pripomoglo k uspešnejšemu razvoju malih slonov, ki so imeli tako precej več miru, kot bi ga bilo na voljo sicer. Poleg nadpovprečnega števila novih rojstev pa so v parku zaznali tudi povečano število nosečnosti med samicami.
Primarni razlog za povečevanje populacije je bilo obilnejše deževje
Čeprav se med razlogi, zaradi katerih doživlja slonja populacija v narodnem parku Amboseli preporod, navaja tudi občutno manj turistov kot običajno, primarni razlog vendarle ni neposredno povezan s posledicami pandemije. Slonji babyboom naj bi bil namreč v največji meri posledica tega, da je bilo deževje na območju narodnega parka precej obilnejše kot običajno. Spočetje in uspešna donositev sta namreč močno odvisna od fizičnega blagostanja samice. Sušna obdobja lahko tako pomenijo celo popolno prekinitev reproduktivnih ciklov, kar traja tako dolgo, dokler ponovno ne nastopi obdobje intenzivnejšega deževja, ki je potrebno za to, da se razraste rastlinje.
Sloni še vedno pogosto žrtve lovcev na slonovino
Kombinacija s padavinami bogatega leta in zmanjšanja števila turistov, ki je sicer seveda močno prizadelo ekonomijo, je torej poskrbela, da imajo sloni v parku Amboseli na voljo dovolj hrane in miru za povečevanje populacije. Zelo pomembno vlogo pri tem ima tudi to, da je postal lov na slone redkejši. Kljub številnim zakonom, s katerimi poskušajo v Afriki in Aziji zajeziti to dejavnost, je namreč število tistih, ki se odločajo za lov na slone, še vedno zaskrbljujoče visoko. Glavni razlog za ubijanje slonov so običajno njihovi okli. Sloni postanejo tako tarča t. i. lovcev na slonovino, ki si obetajo visoke zaslužke na mednarodnem črnem trgu, saj gre za izjemno iskano »blago«. Slonovina se uporablja v različnih tradicionalnih pripravkih, ki naj bi prinašali zdravje, povpraševanje po oklih na črnem tržišču pa je povezano tudi z željo kupcev, da bi jih uporabili kot okras. Lov na slone je vplival celo na nekakšno evolucijsko prilagoditev, saj se danes vedno več slonov rojeva brez oklov, ki so tako manj zanimivi za lovce.
Situacija je bila nedolgo tega še precej bolj zaskrbljujoča
Poleg lova, suše in pogosto precej vsiljivih turistov pa slone ogroža tudi krčenje oziroma uničevanje njihovega habitata. Tako naj bi danes v Afriki živelo le še približno 400.000 slonov, v Aziji pa celo zgolj 40.000. Pred nekaj desetletji je bila sicer situacija ponekod še precej bolj zaskrbljujoča, kar je veljalo tudi za Kenijo, kjer si je slonja populacija v zadnjih desetletjih vendarle nekoliko opomogla. Število slonov je namreč od leta 1989 poskočilo s 16.000 na 34.000. Upajmo, da bo nedavni babyboom, ki je bil opažen pri slonih v Keniji oziroma v narodnem parku Amboseli in ki je deloma povezan tudi s prekinitvijo običajnih dejavnosti zaradi pandemije, pripomogel k temu, da se bo trend tudi v prihodnje nagibal v pozitivno smer.
Preberite tudi: Slon – velika, a prijazna žival
