Sloni so najveฤji kopenski sesalci, so 6 ton teลพki spomeniki in ฤudeลพ evolucije. V vseh pogledih so izjemni, njihovo teลพo prenaลกa 100.000 miลกic, njihovi ogromni uhlji sluลพijo odvajanju in uravnavanju toplote, ลพivijo v kompleksnih druลพbah in celo ลพalujejo za umrlimi, njihovi zavidanja vredni slonokoลกฤeni okli pa so namenjeni samoobrambi in ironiฤno je, da so jih ravno ti pripeljali na rob propada.
Afriลกki in azijski sloni so sicer tesneje povezani z izumrlim mamutom kot drug z drugim, oboji pa se ลกe najbolj razlikujejo ravno po velikosti in obliki uhljev: sloni v Indiji imajo namreฤ precej manjลกe od svojih Afriลกkih sorodnikov.
Azijski sloni so vฤasih naseljevali obmoฤje od Perzijske obale preko Indije do jugovzhodne Azije in vse do Kitajske. V Afriki so ลพiveli v tako rekoฤ vseh habitatih od sredozemske obale pa do Rta dobrega upanja. ล e vedno so navezani na savane, najti jih je mogoฤe na obmoฤjih Sahare in v deลพevnih gozdovih Ruande in Bornea. Vendar se je njihov ลพivljenjski prostor do danes korenito skrฤil, na Bliลพnjem vzhodu, na indonezijskem otoku Java, na severu Afrike in na Kitajskem slonov veฤ ni, kjer pa ลกe ลพivijo, so obsojeni na vsako leto manjลกi ลพivljenjski prostor.
Koliko jih pravzaprav ลกe je?
Leta 1800 je samo v Afriki ลกe ลพivelo okrog 26 milijonov slonov, danes, po desetletjih divjega lova, pa so te ลกtevilke tragiฤno nizke. Po zadnjih ocenah ลพivi v Aziji le ลกe 50 000 slonov, veฤ kot polovica v Indiji. Njihovemu veฤjemu afriลกkemu sorodniku ne kaลพe dosti bolje, po Afriki se jih potika ลกe slabega pol milijona, predvsem v juลพnem delu. Kaj je pravzaprav pripeljalo do takega stanja?
Slonovina
Slonovina je zelo cenjena ลพe na tisoฤe let in zaradi nje je bilo umorjenih ลพe ogromno slonov. ลฝe egiptovski faraon Tutankamon je bil okrog leta 1323 p.n.ลก. pokopan z vzglavnikom iz slonovih kosti. Stanje se je moฤno poslabลกalo z izumom puลกk, v 19. stoletju je lov na eksotiฤno divjad postal pravi modni hit in ลกtevilne ฤrede, razpasene po afriลกki celini so se zaฤele poฤasi a vztrajno krฤiti, omenjeni lov pa je zelo priljubljen ลกe danes.
Boj za zemljiลกฤa
Nekateri strokovnjaki verjamejo, da je brutalno ubijanje slonov ลกe vedno tako razraลกฤeno ne zaradi slonovine, marveฤ zaradi zemljiลกฤ. Potreba in povpraลกevanje prebivalstva po prostoru se poveฤuje, divji lov pa je eden izmed naฤinov, kako odstraniti slone iz nekega ozemlja in ga narediti primernega za razvoj. Ta vzorec je viden predvsem v zahodni Afriki, kjer ลกtevilo slonov daleฤ najhitreje upada, njihov ลพivljenjski prostor pa vse bolj poseljujejo ljudje.
V 80. letih ubitih veฤ kot polovica slonov
Po 2. svetovni vojni se je v postkolonialni Afriki divji lov razpasel. Britanski zoolog Douglas Hamilton je s pomoฤjo preletavanja ลกtel slone v podsaharskih afriลกkih drลพavah in priลกel do grozljivega zakljuฤka, da je med letoma 1970 in 1980 ลกtevilo slonov iz enega milijona padlo na zgolj 400 000. Hamilton je eden tistih, ki so zasluลพni, da je vlada takrat v tem prepoznala problem, sprejeta je bila prepoved mednarodne trgovine s slonovino in stvari so se zaฤele izboljลกevati, vsaj tako je kazalo. Leta 2008 so se v trgovanje s slonovino infiltrirale kriminalne zdruลพbe, azijsko povpraลกevanje in visoka raven korupcije pa je botrovala k vnoviฤni koncentraciji krivolova, kar je prineslo katastrofalne rezultate.
Lani ubitih veฤ, kot jih je priลกlo na svet
Lansko leto je bilo zaradi svojih oklov in kosti brutalno umorjenih 20.000 afriลกkih slonov, ubitih je bilo torej veฤ, kot jih je istega leta priลกlo na svet. Pohlep po slonovini danes grozi, da do leta 2050 v divjini ne bo veฤ slonov. ฤas za slone ni bil ลกe nikdar tako nevaren kot danes. Globalni prepovedi mednarodne trgovine navkljub je nezakonit lov v porastu, nekateri verjamejo, da obstajajo celo posamezniki, ki iz ekonomskih razlogov slonovino zbirajo v skrivnih skladiลกฤih, obravnavajo jo skratka podobno kot zlato, s tem pa svoje premoลพenje, ฤe temu lahko tako reฤemo, varujejo pred svetovno recesijo.
Kaj lahko naredimo?
Kaj lahko pravzaprav naredimo, da bi prepreฤili izumrtje slonov? Zaลกฤita slonov temelji najprej k ohranitvi zemljiลกฤ, na katerih se v divjini ลกe nahajajo, prepreฤevanju nezakonitih seฤenj, gradnje cest in drugih spremembah njihovega habitata. Drug in niฤ manj pomemben ukrep je aktivna kampanja za zmanjลกanje povpraลกevanja po slonovini in izdelkov iz nje. Na Japonskem, kjer je bil svoj ฤas eden najveฤjih trgov za prekupฤevanje s slonovimi kostmi, se je povpraลกevanje ลพe zelo zmanjลกalo, tudi na Kitajskem imajo oglaลกevalske kampanje, v katere so vkljuฤeni tudi nekateri slavni obrazi, ลพe uฤinek. Tudi Evropejci ลกe zdaleฤ nismo nedolลพni, zgodovinsko gledano smo namreฤ ravno mi krivi, da je do divjega lova sploh priลกlo, saj je ta po 2. svetovni vojni po razpadu kolonij v Afriki mnogim predstavljal dobrลกen del zasluลพka.
Za izumrtje slonov kriva v prvi vrsti revลกฤina
Povezava divjega lova z revลกฤino je neizpodbitna: stopnja umrljivosti otrok in divjega lova naraลกฤata premo sorazmerno. V Keniji divji lovec dobi 3 dolarje za kilogram slonovine, ki jo potem kriminalne zdruลพbe kupcem prodajajo po 1100 dolarjev. Problem je torej globlji, kot se zavedamo. Niฤ laลพjega ni kot moralizirati iz varnega udobja naslonjaฤev, vendar tudi vsakrลกno obsojanje ne bo reลกilo problema. ฤloveลกki pohlep po denarju na eni strani prinaลกa nepredstavljive vsote nekaterim izbrancem, istoฤasno pa v revลกฤino pahne ลกe veฤ ljudi. Naลกe napake so plaฤale ลพe mnoge ลพivalske in rastlinske vrste, ki so izginile s planeta in se ne bodo vrnile, medtem ko ลกtevilo ljudi na svetu vsako leto naraลกฤa. Ne dovolimo, da enaka tragiฤna usoda doleti ลกe slone. Njihovo mesto je v afriลกkih savanah in ne v ลพivalskih vrtovih, kjer z leti postanejo le ลกe senca tistega, kar bi lahko bili.