Vitamini in minerali kot pomoč pri ADHD

Nova študija je postregla z zanimivimi ugotovitvami, povezanimi z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri otrocih.

Oči – to nam lahko povedo o našem zdravju

Oči lahko razkrijejo ogromno o našem zdravju. Z napredkom sodobne tehnologije so se tako odprle zanimive možnosti neinvazivnih diagnostičnih metod.

Poletni horoskop 2022

Kaj si lahko obetate od tokratnega poletja? Vam bodo zvezde naklonjene ali se morate pripraviti na specifične izzive? Odgovori vas čakajo v poletnem horoskopu 2022 …

Eko poroka: 5 nasvetov za okolju prijaznejše poročno slavje

Poroke so namreč pogosto zelo obremenjujoče za okolje. Vendar pa lahko na srečo organizirate prečudovito »eko poroko«.

Je pridobivanje kilogramov po menopavzi zares neizbežno?

Pogosto slišimo, da je menopavza skorajda neizbežno povezana s pridobivanjem kilogramov.

5 vrst zelenjave, pri katerih je toplotna obdelava koristna

Katere so tiste vrste zelenjave, ki jih sicer lahko uživamo tudi presne, vendar je praviloma precej bolje, če jih pred zaužitjem toplotno obdelamo?

Razrešena velika uganka, povezana s parkinsonovo boleznijo

Znanstvenikom je uspelo najti odgovor na pomembno vprašanje, povezano s parkinsonovo boleznijo.

Revija Bodi eko, Julij-Avgust 2022

Kaj je lepšega v vročih poletnih dneh, kot to, da se lahko uležemo v senco in v roke vzamemo odlično revijo s koristnimi nasveti in recepti?
Zdravje & prehranaRazlične vlaknine – različni učinki

Različne vlaknine – različni učinki

MORDA VAS ZANIMA

Vlaknine so nepogrešljiv sestavni del zdrave prehrane. Čeprav jih naše telo ne more prebaviti, lahko prispevajo k bistveno boljšemu zdravju – med drugim zaradi pozitivnega vpliva na črevesni mikrobiom. Vlaknine namreč uvrščamo med t. i. prebiotike, kar pomeni, da so osnovna hrana za koristne bakterije v našem črevesju. Vendar niso vse vlaknine enakovredne. Učinki so tako odvisni od vrste vlaknin, pa tudi od količine. To je potrdila tudi študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji Cell Host & Microbe.

Običajno se preučujejo kombinacije, ne učinki posameznih vrst vlaknin

- Oglas -

Prehrana, bogata z vlakninami, ni koristna samo za črevesni mikrobiom, ampak lahko pozitivno vpliva na številne druge vidike zdravja. Zelo koristna je denimo tudi za srčno-žilni sistem. Zadosten vnos vlaknin lahko pripomore k zmanjšanju tveganja za srčni infarkt, kap ter različna kronična obolenja srca in ožilja. Korist vlaknin za srčno-žilni sistem je med drugim povezana z dejstvom, da lahko vlaknine pomagajo pri zniževanju ravni škodljivega LDL-holesterola. Potrebne vlaknine telesu najlažje zagotovitev z rednim uživanjem sadja in zelenjave, pa tudi stročnic, semen, polnovrednih žit in oreščkov. Poleg tega pa so na voljo tudi prehranska dopolnila.

Kot je bilo omenjeno uvodoma, se lahko specifični učinki posameznih vlaknin med seboj precej razlikujejo, kar je posledica razlik med samimi vlakninami. Tako poznamo vlaknine oziroma vlakninske molekule različnih dolžin, topne in netopne vlaknine itn. Običajno se preučujejo predvsem učinki kompleksnih mešanic vlaknin, ki so naravno prisotne v različnih živilih. Po drugi strani pa so učinki posameznih vrst slabše raziskani. Prav to je vodilo ekipo raziskovalcev, ki so pripravili uvodoma omenjeno študijo. Raziskava, ki so jo izvedli, je zato temeljila na uporabi izoliranih vlaknin. Raziskovalce je zanimalo, kako natančno bodo posamezne vlaknine vplivale na posameznike, ki so sodelovali v raziskavi.

Raziskovalci so se osredotočili na arabinoksilan in dolgoverižni inulin

Raziskava, v katero je bilo vključenih 18 oseb, je bila osredotočena predvsem na dve vrsti vlaknin, in sicer na arabinoksilan in na dolgoverižni inulin. Arabinoksilan lahko pogosto najdemo v žitih, inulin pa je mogoče med drugim najti v čebuli, korenini cikorije in v topinamburju.

Raziskovalci so si pomagali z metagenomskimi analizami blata, plazemsko proteomiko, metabolomiko in lipidomiko. Poleg tega pa so analizirali tudi citokine v serumu. Vplivi posameznih vlaknin na mikrobni in metabolomični odziv doslej še niso bili preučevani s pomočjo baze podatkov, osnovane na multiomiki. Tako gre za prelomno raziskavo, ki lahko pripomore k bistveno boljšemu razumevanju učinkov posameznih vlaknin.

Individualen odziv vse prej kot zanemarljiv

- Oglas -

Osebe, ki so sodelovale v raziskavi, so prvi teden uživale 10 gramov vlaknin dnevno, drugi teden 20 gramov, tretji teden pa 30 gramov. Dodajanje arabinoksilana je bilo v povprečju povezano z znižanjem ravni škodljivega holesterola (LDL), obenem pa s povečanjem količine žolčne kisline. Vendar pa so se individualni odzivi med seboj precej razlikovali. Pri nekaterih osebah dodajanje arabinoksilana ni bistveno vplivalo na LDL-holesterol (ali pa so bile spremembe minimalne).

Pri dolgoverižnem inulinu je bila odkrita korelacija z zmernim zmanjšanjem vnetnih markerjev in s povečanjem števila bifidobakterij. Gre za koristne bakterije v našem črevesju, ki proizvajajo zdrave kratkoverižne maščobne kisline. Toda pri najvišjem odmerku dolgoverižnega inulina (30 g/dan) je bila zaznana neugodna reakcija. Vnetja v telesu so postala izrazitejša, povečala pa se je tudi količina alanin aminotransferaze. Prevelika količina tega encima je lahko znak poškodb jeter. To priča o tem, da pretiravanje z vlakninami oz. vsaj z nekaterimi vrstami morda ni najboljša ideja, vendar pa so bile tudi tu zaznane statistično pomembne razlike med osebami, ki so sodelovale v raziskavi.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×