Centralni živčni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača. Njegova naloga je obdelava živčnih dražljajev, odgovoren je za koordinacijo delovanja mišic, za delovanje organizma nasploh ter za čustvovanje in razmišljanje. V rastlinah najdemo veliko sestavin, ki delujejo na centralni živčni sistem in imajo pogosto pomirjevalni ali stimulativni učinek na naše telo.
Takšne rastline najpogosteje vsebujejo kofein in delujejo blago poživljajoče. Omeniti moramo šentjanževko, ki ima antidepresivni učinek, ter baldrijan, za katerega je dokazano, da deluje pomirjevalno. Ginko, ki ga prav tako vsi poznamo, učinkovito vpliva na kognitivne funkcije (spomin, koncentracija) in poveča prekrvitev, zato se pogosto uporablja pri mrzlih nogah. Rastline, ki vplivajo na centralni živčni sistem, glede na učinke razvrstimo v naslednje kategorije:
POMIRJEVALNI UČINEK: baldrijan, sivka, hmelj, pasijonka, melisa
ANTIDEPRESIVNI UČINEK: šentjanževka
UČINEK NA KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI: ginko
PROTIBOLEČINSKI UČINEK: beli vratič
STIMULANT: rožni koren
Priporočljivo je dolgotrajno uživanje pripravkov iz naštetih rastlin.
Pasijonka
Ugotovili so, da peroralno uživanje izvlečkov pasijonke podaljša spanje. Priporočeno je tudi uživanje v obliki tinktur in čaja pri nemiru, živčnosti, stresu, napetosti, tesnobi, razdražljivosti, za ureditev srčnega utripa ter pri motnjah spanja. Pomagala naj bi tudi pri anksioznosti. Prav tako ugodno deluje na prebavne motnje živčnega izvora (deluje proti krčem). Zunanje se lahko uporablja kot blagi antiflogistik, kar pomeni, da pomirja blažja vnetja. Po rabi je podobna glogu, s katerim pogosto sestavlja zeliščne mešanice, kombinirajo pa jo tudi z drugimi rastlinami, ki delujejo pomirjevalno, npr. z baldrijanom.
Plodovi pasijonke so uporabni v prehrani, saj so odličen vir vitaminov A in C. V enem plodu je do 70 odstotkov priporočljive dnevne količine odmerka vitamina C. Poleg tega plodovi vsebujejo tudi kalij, kalcij in železo. Pasijonka osvežujoče dopolni okus sadnih solat, tudi zelene solate, sadnih sokov in sadno-mlečnih napitkov. Mehak del plodov lahko uporabimo za pripravo marmelad, semena pa kot hrustljav prigrizek. Pasijonkin plod prerežemo vzdolžno na pol in z žlico odstranimo mehke, sočne dele ter semena.
Baldrijan
Baldrijan (Valeriana officinalis L.) ima med vsemi rastlinami s pomirjevalnim delovanjem najbolj raziskano in s tem najbolje dokazano učinkovitost tudi v kliničnih študijah. Baldrijan je veljal za učinkovito zelišče proti nespečnosti v mnogih civilizacijah, o čemer pričajo zgodovinski zapisi v indijski in kitajski medicini. Cveti med junijem in avgustom in ima bele cvetove. Za lajšanje glavobolov, pri nemirnosti, nespečnosti, nervozi pred menstruacijo ter pri težavah želodca in srca se njegove korenine uporabljajo v obliki tinkture, poznane kot baldrijanove kapljice. Korenine baldrijana pogosto zmešajo v čaje za pomirjanje.
Suha korenina vsebuje od 0,5 do 2 odstotka eteričnega olja ter od 0,3 do 0,7 odstotka seskviterpenov valerenske in acetoksivalerenske kisline. Korenina vsebuje več kot 100 sestavin, vendar še vedno ni povsem raziskano, katere so odgovorne za njegovo delovanje. Značilen vonj baldrijana dobimo šele, ko korenino narežemo in posušimo. Korenine nabiramo jeseni, sušimo jih hitro in hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih, da se ne navlažijo. Suhe imajo malce sladek, pozneje aromatičen in rahlo grenak okus.
Hmelj
Hmelj je ovijalka in je daljni sorodnik konoplje, saj spada v družino konopljevk. Obiramo ga pozno poleti, ko storžki dozorijo. Obrane posušimo, nato pa žleze iz storžkov odstranimo s stresanjem nad sitom. Žleze vidimo kot zeleno rumen lepljiv prah. Za zdravilne namene se uporablja samo ženska rastlina, in sicer ženska socvetja, ki vsebujejo grenčine (humulon, lupulon).
Zelo priljubljeni so vzglavniki, napolnjeni s hmeljevimi storžki, saj pomagajo pri nespečnosti. Hmeljeve storžke damo v laneno vrečo, to pa namestimo v ali pod vzglavnik, skupaj s sivkinimi cvetovi, ki bodo dopolnili učinke hmelja. Pri tem moramo upoštevati, da pomirjevalni učinki hmelja v vzglavniku delujejo le za krajše obdobje, namreč metilbutenol (sestavina hmelja, ki mu pripisujejo pomirjevalne lastnosti) čez nekaj časa izhlapi. V obliki tinktur hmelj zaradi vsebnosti grenčin pomaga tudi pri izboljšanju teka in prebave. Tinkturo uživamo tudi pri nemiru, razdražljivosti, strahu, nervozi in slabem spancu.
Rožni koren
Tinktura rožnega korena (Rhodiola rosea L.) je zelo učinkovita pri lajšanju vrtoglavice, izboljša kognitivne sposobnosti, ima pomirjevalen učinek, poveča osredotočenost pri izpitih ter izboljša splošno počutje, pomnjenje in koordinacijo gibov, npr. tudi pri delavcih, ki imajo nočno delo.
Ginko
Ginko (Ginkgo biloba L.) je drevo, poznano kot živi fosil, saj na Zemlji raste že 300 milijonov let. Zanimivo je, da so bili ginkovi poganjki prvi, ki so se pojavili po eksploziji atomske bombe v Hirošimi. To pripisujemo flavonoidom, ki preprečujejo poškodbe celic zaradi škodljivih vplivov okolja.
Tinktura iz listov ginka poveča prekrvljenost možganov in poskrbi za oskrbo celic s kisikom in glukozo. Ginko uporabljamo pri upadanju spominskih sposobnosti, motnjah prekrvitve okončin (mrzle roke in noge), vrtoglavicah in šumenju v ušesih. Primeren je tako za starostnike kot tudi mlajšo populacijo, saj lahko z njim izboljšamo koncentracijo npr. v času študija in pozneje v službi, ki od nas zahteva veliko procesiranja podatkov in novih informacij.
Uporabni domači recepti
Panakota s pasijonko in kokosom
Potrebujemo:
- pločevinko kokosovega mleka (400 ml)
- 3 žlice kokosovega sladkorja
- pol žličke želirnega sredstva (agar-agar)
- 3 plodove pasijonke
Priprava: V manjšo posodo vlijemo kokosovo mleko, mu dodamo sladkor in pol žličke agar-agarja. Počasi segrevamo, da se sladkor raztopi in tekočina zavre. Pustimo vreti še dve minuti, nato pa odstavimo in pustimo cca 5 minut, da se malce ohladi. Še toplo zmes prelijemo v kozarce in vsaj za dve uri postavimo v hladilnik. Ko je panakota strjena, plodove pasijonke prerežemo na pol, z žličko postrgamo vsebino in jo naložimo v kozarce.
Čajni mešanici za pomiritev
1. čajna mešanica:
- 20 g storžev hmelja
- 20 g korenine baldrijana
- 20 g listov melise
- 20 g cvetov sivke
- 20 g cvetov kamilice
2. čajna mešanica:
- 20 g korenine baldrijana
- 30 g zeli šentjanževke
- 20 g listov melise
- 20 g storžev hmelja
Priprava: Pri obeh čajnih mešanicah pripravimo poparek iz dveh čajnih žličk pripravljene mešanice, ki naj pokrit stoji 5–10 minut. Zjutraj in zvečer spijemo po eno skodelico čaja. Najbolje, da naredimo kuro in čaj pijemo 3–4 tedne.
Hmeljeva blazinica
3–4 pesti posušenega hmelja damo v laneno ali bombažno vrečko in jo položimo pod ali v vzglavnik. Dojenčkom in majhnim otrokom lahko vrečko obesimo nad posteljico. Uporabljamo jo lahko nekaj dni in jo vsak dan pred spanjem pomečkamo, da se razvije aroma. Hmelju lahko po želji dodamo tudi nekaj sivke.
Tinktura rožnega korena
Potrebujemo:
- 80–100 g svežih korenin rožnega korena
- 8 dcl 70-odstotnega alkohola
Priprava in uporaba: Narezane korenine rožnega korena prelijemo z alkoholom in tako pripravljeno mešanico pustimo v steklenici stati 15–20 dni. Vsak dan pretresemo. Nato tekočino precedimo v temno steklenico in uživamo 4–6 tednov trikrat na dan po dve čajni žlički tinkture, razredčene z malo vode.