Postrezite si divjo hrano s travnikov in gozdov

Zakaj ne bi posegali po naravni, divji hrani, ki je praktično zastonj? V pomladnih mesecih, ko se zemlja dovolj segreje, začne vse okoli nas zeleneti. Sama se tega časa res neizmerno veselim. Sprva zato, ker lahko ponovno obogatimo svoje krožnike, pa tudi dnevi se začnejo daljšati, kar pomeni, da imamo vse več in več sonca. Razveseljujejo in obkrožajo nas zvončki, trobentice, vijolice. Vse te barve preženejo sivino zimskih mesecev.

Da bi lahko zaužili in imeli kar največ od pomladnih rastlin, se sprehodimo do travnika, za katerega vemo, da ni bil šprican, ali pa do bližnjega gozda. Tako bomo razgibali svoje telo, ob vrnitvi domov pa si privoščili pisano solato, rižoto z divjim zelenjem ali pa kakšno krompirjevo jed z dodatkom travnih rastlin. Ob nepoznavanju divjih rastlin se hitro zgodi, da pomotoma naberemo kakšno, ki ni užitna. V nadaljevanju vam zato podrobneje predstavljam nekaj najbolj priljubljenih rastlin, ki se znajdejo tudi v naši košari. Njihovi listi in cvetje so nadvse okusni, obenem pa tudi zelo hranljivi.

Regrat, Teraxacum officinale

Najbrž najbolj poznana in iskana pomladna rastlina. Raste na vlažnih travnikih in zelenicah, tistim, ki rastejo ob poteh, pa se raje izogibajmo. Sprva uživamo mlade liste, s katerimi lahko obogatimo svoje solate, pozneje pa so užitni vsi deli rastline.

Regrat vsebuje številne zdravilne snovi, od provitamina A, vitaminov B, C in D, inulina, saponina, taraksacina … Čisti kri in ugodno deluje na prebavo, hkrati pa pospešuje izločanje seča in lajša bolečine pri ledvičnih kamnih. Lahko si pripravimo tudi sok iz svežih listov, ki jih prelijemo s čisto vodo in zmeljemo v mešalniku. Jemljemo ga trikrat na dan po eno jedilno žlico.

Rman, Achillea millefolium

Rastlino, ki pomladi kar hitro začne rasti na travnikih in ob gozdnih obronkih, prepoznamo po temno zelenih, pernatih, dolgih in ozkih listih. V vseh delih rastline je dišeče hlapno olje, v katerem je pomembna učinkovina azulen, vsebuje pa tudi grenko snov ahilein, čreslovino, smolo in rudninske snovi.

Rman poživlja krvni obtok, ustavlja krvavitve, pomaga pri prebavnih težavah in nasploh poživlja. Pripravimo si odličen namaz: mlade liste nasekljamo in dodamo v skuto, prilijemo malce olivnega olja, solimo po okusu.

PREBERITE TUDI

Trik za večje in bolj okusne paradižnike: Zakaj dobri vrtnarji režejo vrhove paradižnika

Čemaž, Allium ursinum

Poimenovan tudi divji česnek, gozdni česen ali čremož, je odlična rastlina, ki nam poživi marsikatero solato, iz nje pa lahko pripravimo tudi okusno juho. Raste v vlažnih listnatih gozdovih, lahko pa ga nekaj s čebulicami vred izkopljemo in zasadimo doma, v senčni del vrta. Pri tem imejmo v mislih, da se zelo hitro množi in ga je lahko hitro preveč.

Pri nabiranju moramo biti pozorni, da ga ne zamenjamo s kakšno drugo (strupeno) rastlino! Najhitreje in najlažje se ga prepozna po izredno močnem vonju česna. Pomaga pri zvišanem krvnem pritisku, obenem pa zelo dobro čisti prebavila.

Regačica, Aegopodium podagraria

Marsikdo bi rekel, da je to plevel, ki se ga nikakor ne more znebiti. A vendar vam svetujem, da si jo naberete in dodate v sadno-zelenjavni smuti, skupaj z banano in jabolkom. S takšnim smutijem boste zaužili obilo vitaminov C in A, rudninskih snovi, grenčine in čreslovine. Lahko jo tudi pokuhate kot prilogo kuhanemu krompirju, namesto špinače ali blitve. Tistim, ki vam je malce bolj grenak okus všeč, priporočam, da si jo le pogumno narežete in vmešate v solato ali pa potresete po zelenjavnih namazih. Meni so najljubši čisto mladi, še malce zaprti in svetlo zeleni listi, saj so res posebnega nežnega okusa in zelo sočni.

Jedi lahko obogatimo tudi s pisanim jedilnim cvetjem, ki lepo popestri vsak krožnik. Tega je v naravi kar veliko, le vedeti moramo, kaj in kje iskati, in hitro bomo lahko nabrali kakšno pest cvetja, ki nam bo pričaralo nepozabno doživetje. Pri vseh naštetih v nadaljevanju so užitni tako mladi listi kot cvetovi. To so obenem tudi najzgodnejše znanilke pomladi.

Trobentica, Primula acaulis L.

Zaradi milejših zim se zdaj dogaja, da se na sončnih obrobjih gozda ali travnikih prve trobentice pokažejo že konec januarja in začetek februarja. Zame osebno je to eden najbolj okusnih cvetov. Ko se s hčerko sprehajava, vedno nabereva nekaj cvetja za domov, nekaj pa ga pojeva že kar med potjo. Spomladi nabiramo tudi korenine.

V vseh delih rastline je precej saponina in glikozida, v cvetovih pa so hlapno olje, grenčica, kafra in rumenilo. Trobentica nam pomaga pri lajšanju pljučnice, oslovskega kašlja in nekaterih drugih bolezni. Listi bodo prijetno popestrili tudi spomladansko solato.

Vijolica, Viola odorata L.

Mladi listi so dolgopecljati, pritlični, široko jajčasti ter ledvičasti in imajo nazobčan rob. Vsak cvetni pecelj nosi le en cvet. To je najbolj aromatična cvetlica, izredno lepe in intenzivno vijoličaste barve.

Vijolica vsebuje eterično olje, saponine, alkaloide in sluzi. Olajšuje izkašljevanje in pomaga pri dolgotrajnem vnetju dihal. Iz nje si pripravimo čaj z medom, ki ga pijemo trikrat na dan. S cvetjem lahko okrasimo tudi domače piškote ali tortico in pričaramo nasmeh na obraz svojim domačim.

Pljučnik, Pulmonaria officinalis L.

Že po imenu lahko takoj sklepamo, da nam bo ta rastlina pomagala pri pljučnih boleznih, prehladu dihal in pri gripoznih boleznih. In res je. Pljučnik nabiramo brez korenin v času cvetenja. Raste v svetlih in vlažnih listnatih gozdovih, ob obronkih gozdov ter na posekah in grmovnatih pašnikih. Barva cvetov sega vse od nežno roza do temno vijoličnih in celo modrih odtenkov. Zanimivo je, da je barva odvisna od oplojenosti cveta, ki zaradi tega spremeni svojo pH-vrednost, kar se kaže v različnih barvnih odtenkih.

Rastlina vsebuje kremenčevo kislino, čreslovino, sluz in razne rudninske soli, predvsem kalcij in tudi nekaj saponina. Pri zdravljenju si iz nje pripravimo čaj.

Lapuh, navadni, Tussilago farfara L.

Ima rumene cvetove, ki spominjajo na sonce, zato že sam pogled nanje razveseljuje in osvetli dan. Najraje raste na nasipih, ilovnatih tleh, ob nabrežjih rek in potokov ter ob poteh in njivah.   Vsebuje sluzi, čreslovine, smole, glikozid, grenčino, rudninske snovi, vitamina A in C. Sprva se pokažejo cvetovi, ko pa ti odcvetijo, začnejo rasti listi. Mlade liste uporabljamo v spomladanskih juhah ali pa kot prikuho. Lapuh pomaga krepiti organizem in čisti kri. Poparek iz svežih cvetov pomaga pri spomladanskih prehladih. Čajne mešanice pripravimo tako, da cvetove pustimo v prevreti vodi od 5 do 10 minut, nato jih precedimo.