Sončni kolektorji so pred kratkim dobili zanimivo nadradnjo na področju čiščenja – znanstveniki na uneverzi v Tel Avivu so odkrili nove zmogljivosti nano delcev. Ti naj bi bili po novem zmožni sami očistiti sončne kolektorje.
Raziskovalci so delali različne teste in poskuse v zvezi s tem, kako nadzorovati peptide ter molekule, pri čemer so naleteli na revolucijo. Odkrili so, da so se peptidi zmožni sami ponovno sestaviti v vakuumu. Rezultat tega pa je odbojna površina iz peptidov, ki odbija prah ter vodo.
Odkritje pa ni pomembno le na področju sončne energije, ampak pomeni tudi bolj zmogljive litijeve baterije v prihodnosti.
V preteklih študijah je rdeče meso že bilo povezano z razvojem večih tipov rakavih obolenj. Sestavine v tem mesu naj bi tako dvigale možnost obolenja, še posebej pa naj bi k temu pripomogli razni dodatki kot so dodani nitrati in nitriti. Najnovejše študije pa so pokazale, da je tveganje za rakavim obolenjem na mehurju kar 29 % večje, če jemoveliko rdečega mesa. Bolj natančno naj bi se ta nevarna kombinacija sestavin nahajala v hladnih rezinah rdečega mesa.
Študija je zajela 300.000 moških in žensk med 50 in 71 letom starosti v ZDA. Ljudje z dieto, ki je vsebovala visoke nivoje nitritov so tako razvili 28 – 29 % povišane možnosti obolenja za rakom na mehurju, kot pa tisti, ki teh sestavin niso zaužili.
Povezava med nitrati oziroma. nitriti in rakavim obolenjem na mehurju lahko razloži zakaj so ostale študije opazovale povezavo med procesiranimi mesnimi izdelki in rakom na mehurju. Znanstveniki so izjavili, da so te ugotovitve izrednega pomena za nadaljne proučevanje študij povezanih z mesom in mesnimi izdelki.
Papirnate vrečke navadno zavržemo že po pravi uporabi. Čeprav je vsekakor bolj okolju prijazno, da v trgovini vzamemo papirnato vrečko, pa to še ne pomeni, da lahko to tudi po uporabi odvržemo. Prinašanje lastnih vrečk v trgovino je dober način kako do manj odvečnih odpadkov. Vendar pa nekateri ne pomislijo na to, da lahko tudi papirnate vrečke uporabimo večkrat.
Le malo papirnatih vrečk je narejenih iz recikliranih ali alternativnih vlaken. To pa seveda pomeni, da se vseeno požaga veliko dreves za proizvodnjo takšnih vrečk. Res je, da je danes vse več zbirališč papirja, vendar pa lahko papir dejansko recikliramo le nekajkrat.
Vlakna se namreč s časoma razgradijo in niso več zmožna držati papirja skupaj. Zato je vsekakor bolje, da papirnate vrečke najprej dejansko porabimo do konca njihove vzdržljivosti, preden jih damo v recikliranje.
Te vrečke pa lahko uporabimo tudi na več načinov, kot na primer za podlago živalskim kletkam, kar je vsekakor bolje kot pa da za podlago uporbimo kakšen umetni material.
Kot odgovor na proteste lokalnih prebivalcev je mesto Peking namestilo 100 pršil pod visokim pritiskom, da bi z njimi prikrili smrad, ki prihaja s prepolnih smetišč. Verjetno ni stvari, ki se je Kitajci ne bi spomnili, si verjetno pravite ob tej novici. Prav tako verjetno obstaja veliko boljši način, kako do bolj prijetnega ozračja, kot pa da pršijo mesto z ogromnimi deodoranti.
Glede na časnik The Guardian ti topovi pršijo več deset litrov dišave na minuto na razdalji 50m. Te topove je izdelalo kitajsko podjetje, temeljijo pa na nemški in italijanski tehnologiji.
Kitajski problem z odpadki se dejansko širi s takšno hitrostjo kot tudi njihova ekonomija – s svetlobno hitrostjo! Lokalna vlada tako ocenjuje, da 17milijonov prebivalcev Pekinga proizvede kar 18.000 ton odpadkov na dan, 7.000 ton več kot pa so zmožna predelati njihova lokalna smetišča.
Kar pa je še bolj zastrašujoče pa je to, da se manj kot 4 % smeti v Pekingu reciklira, medtem ko 2 % zažgejo … ostalo pa konča očitno na smetiščih.
Nedavna študija na Univerzi Duke, je pokazala, da 30 minut hoje na dan zmanjša možnost problemov, ki bi lahko nastali z metabolizmom, kateri potencialno vodijo v bolezni srca in ožilja, diabetis ali kap.
Hoja zmanjša možnost raka na dojki
Že nekaj ur hoje na teden zmanjšuje možnost nastanka rakavega obolenja na dojkah. S hojo namreč izgubljamo maščobo, ki je tudi vir estrogena.
Pomaga pri spancu
Velerna hoja vam bo pomagala, da boste zvečer lažje zaspali, saj bi naj s hojo dvignili raven hormonov, ki skrbijo za dobro počutje.
Hoja vas osreči
Hoja lahko olajša depresijo, tesnobo ter stres. 30 minutni sprehod lahko poskrbi za to, da se boste počutili bolje takrat, ko vas kaj muči.
Hujšajte s hojo
Vsi vemo, da fizična neaktivnost škoduje obsegu pasu. Že 30 minut na dan je lahko dovolj za vitko linijo. Dokazano pa je, da z uro hoje na dan, pet dni v tednu in zaužitimi 1500 kalorijami na dan, lahko izgubite 11kg na leto.
Hoja blaži nekatere starostne bolezni
Pri starejših ljudeh je 45 minut na teden dovolj, da takšna aktivnost pomaga pri preprečitvi oz. ublažitvi Alzheimerjeve bolezni. Prav tako pa pomaga pri mentalni osredotočenosti starejših ljudi.
Varuje kosti
Spet je dovolj 30 minut hoje, vsaj trikrat na teden, da bodo vaše kosti močne in zdrave. Pri takšni vadbi uporabite 95% mišic, ki pritiskajo na vaše kosti in jih tako ojačajo.
Hoja proizvaja energijo
Morda se sliši malce smešno, vendar je res. V nekaterih državah so že uvedli pločnike s posebnimi ploščami, ki proizvajajo energijo vsakič, ko kdo stopi na njih.
Splošno sodišče EU je prejelo pravno pritožbo za odpravo prepovedi uvoza proizvodov iz tjulnjev, ki jo je pripravil kanadski voditelj Eskimov. Tam naj bi bilo najbolj občutiti posledice prepovedi v gospodarstvu. Kanadski premier Stephen Harper ponovil nestrinjanje s prepovedjo, ki ga je opisal kot diskriminacijo industrije izdelkov iz tjulnjev.
Kanada izvozi 2.500.000 izdelkov iz tjulnjev v Evropo, od tega 90 % namenjenih za Rusijo. Zaradi prepovedi, ki jo je uvedla EU, naj bi se v kanadi soočali z večjo brezposelnostjo.
Da bi rešili ta problem, je Kanada zaprosila EU, da naj še enkrat preuči prepoved teh proizvodov.
Ali se res vračamo na stara pota pobijanja in iztrebljanja že tako ogroženih živali?
Ste eden izmed tistih, ki zlije mleko v lijak, ko opazi, da je le-temu potekel rok uporabe? Roki uporabe živil lahko vsekakor preprečijo mnogo tegob, ki bi jih drugače lahko pokvarjena hrana povzročila, vendar pa nam ti datumi v večini primerov bolj sporočajo priporočeni rok do katerga naj bi bil izdelek še uporaben. Vsekakor pa lahko takšni datumi na embalaži marsikoga prepričajo v to, da zavrže še čisto užitno hrano.
Po podatkih sodeč se ljudje najbolj ‘bojimo’ poteka roka pri naslednjih živilih: mleko, skuta, majoneza, jogurt ter jajca. Zato je tu nekaj pojasnil, kaj pomeni, če je rok tem živilom potekel:
Mleko: Če mleko hranimo na predpisani temperaturi, bo le-to ostalo varno, hranljivo in dobro še približno teden po tem, ko je rok že potekel. Varno za pitje pa bo verjetno še dalj časa po tem, čeprav verjetno ne bo več tako okusno, izgubilo pa lahko tudi nekaj hranljivih vrednosti.
Skuta: Ta bo v hladilniku zdržala približno še 10-14 dni po tem, ko ji je potekel rok uporabe.
Majoneza: Neodprta majoneza, ki stoji v hladilniku je lahko užitna še 30 dni po tem, ko ji je potekel rok trajanja. Po odprtju pa bo užitna še 3-4 mesece.
Jogurt: bo po preteklem roku trajanja užiten še 7-10 dni.
Jajca: Pravilno hranjena jajca naj bi zdržala v hladilniku 3-5 tednov.
Uporabno do
Ta oznaka ne pomeni, da je hrana po preteku določenega datuma neužitna, ampak to pomeni, da po preteku tega datuma le-ta začne izgubljati okus, teksturo, vonj in hranljivo vrednost.
Alimentarne infekcije
Nesanitarni pogoji in križna kontaminacija sta primarna razloga za bolezni povezane s prehrano, katera v večini primerov ni povezana z potekom roka uporabe živil. Glavni krivci za to so dejansko:
napačno umivanje rok pred pripravo hrane
shranjevanje hrane pri neprimerni temperaturi
kuhanje hrane pri neustrezni temperaturi
križna kontaminacija (npr. uporaba iste podloge pri pripravi mesa in solate)
“Fuj“ faktor
Če vidite da je hrana plesniva ali ima čuden vonj se ni potrebno še dodatno prepričati, ali je ta užitna, ampak takšno hrano dejansko vrzite proč. Po navadi je tako da nekateri pri npr. siru le odrežejo stran plesniv del, ostalega pa uporabijo. To pa je dokaj tvegano početje, saj se plesen pri takšni hrani ne nahaja le na površju, ampak so mikrospore prodrle tudi v samo sredico hrane, vendar mi te plesni še ne vidimo.
Korale, ki so preživele tsunami leta 2004 sedaj umirajo z neverjetno hitrostjo zaradi dramatičnega dviga temperatur v severnozahodnem morju Indonezije. Temperature so se v tem predelu ocenov dvignile za kar 7*C. Ekipa znanstvenikov pa je na tem predelu odkrila tudi veliko razbarvanost, ki se zgodi takrat, ko alge, ki živijo v sožitju s koralami odmrejo. Tako je na ta način umrlo že kar 80 % omenjenih koral kar je ogromna številka.
Znanstveniki so glavnega krivca za to našli pri dvigu morske temperature, za katero pa je seveda krivo globalno segrevanje.
Seveda je zaradi takšnega nenadnega odmiranja koral ogrožena celotna biološka raznovrstnost tega predela, od katere pa so odvisni tudi prebivalci te regije.
Takšni in podobni dogodki so sedaj že skoraj prešli v dnevno rutino, saj je vse več krhkih ekosistemov ogroženih zaradi človeške ignorance. Problem pa je v tem, da so ti kraji za enkrat relativno oddaljeni od širše javnosti, zato se ne zavedamo kakšno je dejansko stanje.
Nova ameriška raziskava kaže, da so Američani mnenja, da lahko varčujejo z energijo z relativno neuporabnimi metodami. Raziskava je bila izvedena v 34 ameriških državah, rezultat te raziskave pa je pokazal, da imajo Američani dokaj omejeno razumevanje glede tega kaj lahko storijo za ekologijo.
Ko ljudje pomislijo na okoljevarstvo in njihovo povezavo s tem, dejansko pomislijo na to, kaj je najlažje in najcenejše storiti. Tudi po več letnih raziskavah znanstveniki, vlada, industrija in okoljevarstvene skupine, še vedno niso uspeli vzpostaviti primernega komunikacijskega toka med njimi in ostalim prebivalstvom, zato je najlažje predlagati, da naj ljudje reciklirajo in ugašajo luči.
Po raziskavi sodeč je kar 20% ljudi izjavilo, da je ugašanje luči najboljši pristop k okoljevarstvenemu problemu. Zelo majhen del pa je izjavil, da bi nakup okolju prijaznega avtomobila in gospodinjskih pripomočkov pripomogel k čistejši prihodnosti.
Vsekakor je bolje delati manjše korake, kot pa sploh nobenih korakov. Vendar pa se je potrebno kdaj tudi kaj žrtvovati in stisniti zobe, da bi pomagali okolju. Pa čeprav to pomeni večkrat iti v trgovino s kolesom ali pa peš. Na koncu je seštevek vsekakor bolj optimističen, kot pa če ne bi naredili nič.
Več ducatov mrtvih tjulnov s čudnimi poškodbami je pred kratkim naplavilo na obalo severnega Norfolka.
Mrtvi sesalci, ki jih je naplavilo na obalo Norfolka so imeli podobne rane, za katere strokovnjaki menijo, da jih je povzročilo rezilo. Bizarne spiralne rane na tjulnih tako nakazujejo, da so morale biti te živali v stiku z nekakšnim ostrim rezilom. Policija in društva za zaščito živali so zgrožena nad tem dogodkom. Za enkrat pa so lahko ugotovili le, da takšnega dejanja niso povzročile druge večje živali, ki se prehranjujejo s tjulni.
Inšpektor policije v Norfolku, Mike Brown je za javnost povedal, da so tjulni utrpeli grozne poškodbe, vendar pa trenutno ne vedo kaj bi jih lahko povzročilo. Vsekakor to ni naraven pojav, zato prosijo javnost, da če imajo kakršne koli informacije, bodo le-teh veseli.