Buče kot jesenska izbira zdrave hrane

Bodi Eko
-
0
Buče kot jesenska izbira zdrave hrane

Buče so simbol jeseni – živahne barve, nežno sladek okus in vsestranska uporaba v kuhinji nas vedno znova očarajo. Toda buče niso le vizualni okras ali glavna sestavina za noč čarovnic, temveč so tudi prava zakladnica hranil, ki prinaša številne koristi za naše zdravje. Zakaj torej ne bi dodali buč na svoj jedilnik tudi vi? Ali ste vedeli, da buče sestavlja kar 90% vode in da lahko pojeste tudi njihove cvetove?

Velike oranžne buče, ki so ravno ta čas zrele in jih verjetno že veselo pobirate z vrta, imajo kar nekaj zdavilnih lastnosti. Nekateri ste jih posadili za uživanje, nekateri za okras, nekateri pa seveda za buče za noč čarovnic.

Včasih so buče uporabljali za odstranjevanje peg in za zdravljenje kačjih pikov. V današnjih časih se uporabljajo tudi za obrazno vlažilno masko, kot to počne zvezda nanizanke Real Housewives, Bethenny Frankel. Tudi Indijanci so buče in bučna semena uporabljali kot hrano in tudi kot zdravilo za prebavne motnje. Zdaj se semena v glavnem popečejo in pojedo, ali pa zmeljejo in uporabljajo za rane omake.

Zakaj so buče popolna izbira v jeseni?

Buče so najbolj sezonska jesenska hrana, saj so ravno takrat najbolj zrele in polne okusov. Njihova oranžna barva, ki je polna topline, nas intuitivno privlači, saj spominja na tople jesenske dneve. Buče so nizkokalorične, a bogate z vlakninami, vitamini in minerali, kar jih dela popolno izbiro za vsakogar, ki želi v jesenskem času uživati zdravo in okusno hrano.

Buče imajo dolgo zgodovino uporabe, predvsem v Severni Ameriki, kjer so jih starodavna ljudstva uporabljala kot osnovno živilo. Danes so priljubljene po vsem svetu, njihova priljubljenost pa se še posebej poveča v jesenskem času.

Buče za zdravje

Hranilna vrednost buč

Buče so prava zakladnica hranil. Vsebujejo malo kalorij, so bogate z vlakninami in ponujajo pomembne vitamine, kot so vitamin A, vitamin C, vitamin E ter minerale, kot sta kalij in magnezij. Vitamin A, ki ga v bučah najdemo v obliki beta-karotena, je še posebej pomemben za zdravje oči in kože.

Kako buče prispevajo k zdravju srca?

Zaradi vsebnosti kalija in vlaknin so buče odlične za zdravje srca. Kalij pomaga uravnavati krvni tlak, vlaknine pa znižujejo holesterol. Redno uživanje buč lahko tako pomaga zmanjšati tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, kar je pomembno za vsakogar, ki želi ohranjati zdrav srčni sistem.

Izboljšanje prebave

Vlaknine, ki jih buče vsebujejo, so imajo pomembno vlogo za zdravo prebavo. Če se pogosto srečujete s prebavnimi težavami, kot so zaprtje ali napihnjenost, je dodajanje buč na vaš jedilnik lahko odličen korak. Vlaknine spodbujajo pravilno delovanje črevesja in omogočajo lažje izločanje toksinov iz telesa.

Učinki na imunski sistem

Zaradi vsebnosti vitamina C in drugih antioksidantov imajo buče pomembno vlogo pri krepitvi imunskega sistema. Vitamin C spodbuja proizvodnjo belih krvnih celic, ki so ključne za obrambo telesa pred okužbami. V času prehladov in virusov je to še posebej koristno, saj uživanje buč pomaga ohranjati zdrav imunski sistem.

Bučna juha

Ali buče pomagajo pri izgubi teže?

Buče so nizkokalorične, a bogate z vlakninami, kar pomeni, da nas nasitijo brez dodatnih kalorij. Če želite izgubiti nekaj kilogramov, so buče odlična izbira, saj zmanjšajo lakoto in pomagajo pri boljši prebavi, obenem pa telesu nudijo vsa potrebna hranila.

Antioksidanti

Antioksidanti, ki jih najdemo v bučah, pomagajo pri zaščiti telesa pred prostimi radikali, ki lahko povzročijo poškodbe celic in prispevajo k staranju ter razvoju kroničnih bolezni. Beta-karoten, ki daje bučam značilno oranžno barvo, je eden najmočnejših antioksidantov v boju proti prostim radikalom.

Vitamini in minerali

Poleg že omenjenih vitaminov A in C, buče vsebujejo še vitamin E, železo in folno kislino. Vitamin E prispeva k zdravju kože in srca, medtem ko železo pomaga pri proizvodnji rdečih krvnih celic. Folna kislina pa je še posebej pomembna za nosečnice, saj podpira zdrav razvoj ploda.

Bučna pita

Kako uporabiti buče v kuhinji?

Buče so neverjetno vsestranske – od juh, enolončnic, do sladic in napitkov. Lahko jih pečemo, kuhamo, pretlačimo ali dodamo smutijem. Njihov blag okus omogoča, da se odlično kombinirajo z začimbami, kot so cimet, muškatni orešček in ingver.

Bučna semena kot dodatek k prehrani

Ne pozabimo na bučna semena, ki so bogat vir beljakovin, zdravih maščob in magnezija. Lahko jih uživamo kot prigrizek, dodatek solatam ali jih potresemo po smutiju. Bučna semena pomagajo krepiti imunski sistem, izboljšujejo razpoloženje in so odlična za zdravje kože.

Nasveti za nakup in shranjevanje buč

Pri nakupu izberite buče, ki so čvrste, imajo enakomerno kožo in imajo dovolj veliko težo za svojo velikost (niso votle). Buče lahko shranjujete v hladnem prostoru, kjer bodo zdržale več tednov. Narezane buče je najbolje shranjevati v hladilniku in porabiti v nekaj dneh.

Sklad Si.voda predstavil rastlinsko čistilno napravo v Modražah

Bodi Eko
-
0

Sklad Si.voda, zavod za čiste in zdrave vode, predstavlja rastlinsko čistilno napravo (RČN) v sklopu učilnice v naravi v občini Poljčane, ki je prvi tovrstni izobraževalni objekt o čiščenju odpadnih voda v Sloveniji. Izgradnja rastlinske čistilne naprave je prvi projekt zavoda Sklad Si.voda, ki ga je izvedel v sodelovanju s partnerjema Mednarodnim centrom za ekoremediacije Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in podjetjem Limnos d.o.o.

Prof. Dr. Danijel Vrhovsek
Prof. Dr. Danijel Vrhovsek je podrobno predstavil rastlinsko čistilno napravo.

Na dogodku ob predstavitvi delovanja RČN so povabljene medije in strokovno javnost nagovorili Milan Zaletel, predsednik Sveta zavoda in predstavnik Si.mobila, ki je ustanovitelj zavoda, dr. Samo Kopač, v.d. generalni direktor Direktorata za okolje, ter dr. Lučka Kajfež Bogataj, svetovno znana klimatologinja in predsednica Strokovnega sveta Sklada Si.voda. Sledil je ogled območja in predstavitev delovanja RČN, ki sta ga vodila prof. ddr. Ana Vovk Korže iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Mednarodnega centra za ekoremediacije in članica Strokovnega sveta Sklada Si.voda, in prof. dr. Danijel Vrhovšek iz podjetja Limnos d.o.o., obenem pa sta širše predstavila projekt in njegove partnerje.

Milan Zaletel, Prof. Dr. Lučka Kajfež Bogataj, Dr. Samo Kopač
Milan Zaletel, predsednik Sveta zavoda in predstavnik Si.mobila, ki je ustanovitelj zavoda, dr. Samo Kopač, v.d. generalni direktor Direktorata za okolje, ter dr. Lučka Kajfež Bogataj, svetovno znana klimatologinja in predsednica Strokovnega sveta Sklada Si.voda.

Sklad Si.voda, zavod za čiste in zdrave vode, je leta 2009 ustanovila družba Si.mobil. »V Si.mobilu se trudimo živeti in udejanjati filozofijo Re.misli, ki premisli vsak naš korak, vsako naše dejanje, vsak naš odnos do soljudi in okolja, v katerem delujemo. V ta namen smo ustanovili Sklad Si.voda, ki s trajnostnim pristopom in dejanji skrbi, da bo čista in zdrava voda na voljo tudi prihodnjim generacijam. Zato podpiramo in investiramo v projekte, ki se lotevajo reševanja problematike kakovosti in varčnejše rabe vode v Sloveniji. In takšen projekt je tudi izgradnja rastlinske čistilne naprave tukaj v učilnici v naravi v Modražah, ki je tudi prvi izobraževalni objekt o čiščenju odpadnih voda. Mlade generacije bodo tako lahko imele neposredno možnost spoznavati procese v naravi, imele bodo pristen stik z naravo in se učile o sonaravnem načinu skrbi za čisto in zdravo vodo,« je povedal Milan Zaletel, član uprave Si.mobila in predsednik sveta zavoda Sklad Si.voda. Sklad Si.voda je neprofitna organizacija, katere cilj je s strokovnim pristopom ozaveščati o pomembnosti voda in našem vplivu nanje ter dejavno reševati problematiko kakovosti voda v Sloveniji. Sklad investira v projekte, ki se lotevajo reševanja problematike kakovosti voda in varčnejše rabe vode v Sloveniji.

Pomen rastlinske čistilne naprave

Rastlinske čistilne naprave predstavljajo učinkovito in trajnostno rešitev za urejanje problematike odpadnih voda v razpršenih in manjših naseljih, ki predstavlja eno največjih težav pri ohranjanju čistih voda v Sloveniji. So ekonomska in ekološka alternativa tradicionalnim čistilnim napravam in imajo za Slovenijo velik okoljevarstveni potencial, saj posnemajo samočistilno sposobnost narave za čiščenje onesnaženih voda. V primerjavi z drugimi čistilnimi napravami so učinkovitejše pri redukciji nekaterih bakterij, razgradnji organskih snovi, težkih kovin, pesticidov in drugih toksičnih snovi, saj jih vgradijo v rastlinsko biomaso. Tako varujejo podtalnico, pitne vire, vodotoke in jezera. RČN ne predstavljajo posega v okolje, ampak dajejo živim bitjem nov življenjski prostor. RČN v Modražah v sklopu učilnice v naravi je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode in ponovni rabi vode, hkrati pa predstavlja izobraževalni objekt za učenje o sonaravnem načinu skrbi za čisto in zdravo vodo.

Rastlinska čistilna naprava Modraže
Rastlinska čistilna naprava Modraže.

Podpisan Dogovor o partnerskem sodelovanju med Skladom Si.voda in Ministrstvom za okolje in prostor

Sklad Si.voda in Ministrstvo za okolje in prostor sta s podpisom Dogovora o partnerskem sodelovanju in zagotavljanju strokovne pomoči potrdila, da bo Ministrstvo Skladu Si.voda zagotavljalo strokovno pomoč na področju varstva voda v Sloveniji, zlasti v obliki svetovanja v zvezi s predpisi s področja varstva voda, nudenja strokovnih informacij in povezovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo z varovanjem voda. Ministrstvo bo Sklad obveščalo o relevantnih projektih s področja voda in povabilo predstavnika Sklada na dogodke, povezane z varovanjem voda. Prav tako bo na dogodkih, ki jih organizira Sklad Si.voda, prisoten predstavnik Ministrstva za okolje in prostor.

Prof. Ddr. Ana Vovk Korže
Prof. Ddr. Ana Vovk Korže je predstavila delovanje rastlinske čistilne naprave.

Kaj je rastlinska čistilna naprava in čemu je namenjena?

Rastlinske čistilne naprave so namenjene čiščenju in ponovni uporabi vode. Z njimi posnemamo samočistilno sposobnost narave. RČN deluje na podlagi filtracije vode skozi sedimente različnih velikosti in korinskega  sistema močvirskih rastlin, kjer potekajo aktivni fizikalni in kemijski procesi. Odločilno vlogo pri čiščenju vode pa opravijo mikroorganizmi z razgrajevanjem, kjer se posledično strupene snovi v procesu čiščenja razgradijo, delno vgradijo v rastline, delno pa ostanejo v substratu. So ekonomska in ekološka alternativa tradicionalnim čistilnim napravam, ker ne potrebujejo energije in delujejo zanesljivo. Primerne so predvsem za čiščenje manj obremenjenih odpadnih voda iz gospodinjstev in za različne vrste industrij, tudi tiste, ki najbolj obremenjujejo okolje z različnimi kemikalijami.

Prednosti rastlinske čistilne naprave:

  • Učinkovitost: RČN so v primerjavi z drugimi čistilnimi napravami učinkovitejše pri redukciji fekalnih in drugih bakterij (90- do 99-odstotna učinkovitost), prav tako so učinkovitejše ob razgradnji organskih snovi, kakor tudi težkih kovin, pesticidov in drugih toksičnih snovi, saj jih vgradijo v rastlinsko biomaso. S tem varujejo podtalnico, pitne vire, vodotoke in jezera, kar pa v primerjavi z drugimi čistilnimi napravami ni možno, saj brez dodatkov kemikalij za obarjanje, te snovi odtečejo nazaj v okolje.
  • Spojitev RČN z okoljem: RČN ne predstavlja gradbenega posega v okolje, ampak živa bitja dobijo nov življenjski prostor.
  • Nizki stroški gradnje, obratovanja in vzdrževanja: RČN ne potrebujejo električnega napajanja in strojne opreme; čistilni sistemi so od dva- do trikrat cenejši od klasičnih in prenesejo velike udare različnih kemikalij.
  • Večnamenskost: prečiščena voda se lahko večnamensko uporabi (namakanje oz. zalivanje zelenih površin, gašenje požarov; energija, ki se je vgradila v rastlinsko biomaso, se lahko ponovno uporabi (briketi, kompost, krma).
  • Enostavna dograditev v primeru dodatne obremenitve RČN (dodatno potrebujemo 2 m2 za 1 PE – populacijski ekvivalent).

Učilnica v naravi in rastlinska čistilna naprava
Učilnica v naravi in rastlinska čistilna naprava.

Rastlinske čistilne naprave čistijo:

  • komunalne odpadne vode (naselja, turistični centri, naravni parki),
  • tehnološke vode (industrijski obrati, farme),
  • izcedne vode (komunalne deponije),
  • netočkovno onesnaženje (padavinske vode s cestišč, kmetijskih zemljišč),
  • terciarne odpadne vode z možnostjo ponovne uporabe vode (zalivanje, gašenje požarov).

Zanimivosti o vodi:

Ste vedeli, …:

  • da vsak dan več kot 3 milijone ljudi umre zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažena voda.
  • da imamo na našem planetu le tri odstotke sladke vode, pa še ta je zmrznjena v ledeni odeji na severnem in južnem tečaju ter v ledenikih na najvišjih gorah. Manj kot odstotek vode je na razpolago človeku, živalim in rastlinam.
  • da povprečen Američan porabi 425 litrov, Evropejec 200, Slovenec 150, Palestinec 70 in Haitijec 40 litrov vode dnevno.
  • da 95 odstotkov vse vode, ki jo uporabimo v gospodinjstvu, tako ali drugače kemično onesnažimo z detergenti, čistilnimi praški ali belili.
  • da v mestu s 100.000 prebivalci vsak mesec steče v odtok okoli 3 tone čistil, 14 ton tekočih čistilnih sredstev in 3 tone motornega olja.
  • da 1 liter rabljenega motornega olja, ki ga zlijemo na tla, lahko ponikne v podzemno vodo in onesnaži milijon litrov pitne vode.
  • da vsak dan izbrizgamo, izlijemo in za splakovanje iztočimo od 150 do 500 litrov pitne vode.
  • da v stranišču porabimo več pitne vode, kot kjerkoli drugje v hiši, stanovanju ali poslovni stavbi.
  • da iz pipe, ki pušča, letno lahko steče kar 2000 litrov vode.
  • da Američani za zalivanje trate vsak teden porabijo toliko vode, da bi se z njo vsi ljudje na svetu lahko prhali štiri dni!
  • da je v mestih poraba vode trikrat večja kot na podeželju.

Odrasel Slovenec dnevno porabi:

  • 55 litrov za kopanje in prhanje,
  • 32 litrov za izplakovanje stranišč,
  • 25 litrov za pranje perila,
  • 10 litrov za telesno nego,
  • 9 litrov za pranje avtomobila ali zalivanje vrta,
  • 8 litrov za pomivanje posode,
  • 7 litrov za čiščenje stanovanj in
  • 4 litre za pitje in kuhanje.

 

Kaj je vodni odtis?

Vodni odtis je indikator, ki nam pove, koliko vode kot posamezniki porabimo v našem gospodinjstvu. Ne gre le za vodo, s katero kuhamo, peremo in se tuširamo in jo zaznajo števci na naši vodovodni napeljavi, temveč tudi za t. i. virtualno vodo, ki jo porabimo kot potrošniki, predvsem takrat, ko kupujemo izdelke iz drugih koncev sveta.

Svoj vodni odtis pa poleg posameznikov lahko izračunajo tudi organizacije in celo posamezne države. Vodni odtis nekega podjetja zajema neposredno in posredno (virtualno) porabljeno vodo, ki je potrebna za poslovanje – torej vodo v sami proizvodnji, ter vodo, ki je potrebna za uvoz surovin, izvoz izdelkov in storitev, razvejano partnersko mrežo. Veliko podjetij največ vode porabi prav na tak posreden način, svoj odtis pa lahko zmanjšajo z izbiro lokalnih partnerjev, surovin in tržišča.

Ločimo tri tipe vodnih odtisov organizacij:

  • Modri vodni odtis – neposredna poraba površinske ali podtalne pitne vode
  • Zeleni vodni odtis – raba vode v kmetijstvu
  • Sivi vodni odtis – volumen vode, ki jo onesnaženo spustimo nazaj v okolje

Manjši vodni odtis nekega podjetja, bo zmanjšal tudi vodni odtis posameznika, ki kupuje njihove izdelke in uporablja njihove storitve.

Vodni odtis države pa zajame celotno količino vode, ki jo država letno porabi za vzdrževanje prebivalstva in svoje industrije ter pokaže, koliko vode država uvozi skupaj z uvozom različnih izdelkov.

Foto: Ziga Intihar

Eko nalepke za vstop v nemška mesta

Bodi Eko
-
0

Za dostop do območij nemških mest z omejitvijo prometa so potrebne posebne nalepke, na katerih je navedena razvrstitev v emisijski razred Euro. Prepoved vožnje v določenih območjih znotraj nemških mestih velja tudi za vozila, registrirana v tujini. Vozniki, ki bodo v vozilih s tujo registracijo vozili v tako imenovanih “nizkoemisijskih conah” v Nemčiji brez te nalepke, bodo kaznovani s 40 evri globe, nemški vozniki pa poleg tega še z eno kazensko točko.

Eko nalepkaEKO nalepka določa v kateri ekološki razred vozilo sodi. Na podlagi tega dobi vozilo nalepko z rdečo, rumeno ali zeleno barvo, najbolj neekološka vozila pa nalepke sploh ne morejo dobiti in jim je tako prepovedan vstop v središča mest z ekološkimi conami. Nalepko morajo obvezno pridobiti tudi vozila s kombiniranim pogonom npr. bencin + avtoplin oz. s hibridnim pogonom.

Za pridobitev EKO nalepke je potrebno predložiti prometno dovoljenje in potrdilo o skladnosti vozila (homologacijski dokument), iz katerih je razviden emisijski razred, na podlagi katerega se za vozilo izda ustrezna nalepka.

EKO nalepko je potrebno nalepiti na vetrobransko steklo in velja ves čas dokler je vozilo registrirano. Nalepka je vezana na registrsko številko vozila, zato je ob morebitni menjavi registrskih tablic potrebna tudi menjava nalepke.

Eko nalepko lahko kupite V vseh poslovnih enotah AMZS (razen v PE Nova Gorica). Za dostop do območij z omejitvijo prometa so potrebne nalepke, na katerih je navedena razvrstitev v emisijski razred Euro. Vsa območja ekoloških con oz. omejenega prometa so označena z znakom »Umwelt zone«, ki pa je opremljen še z dopolnilom, na katerem so navedeni emisijski razredi vozil, ki smejo v območje vstopiti.

Za člane AMZS je cena nalepke 10,00 EUR, za nečlane pa 15,00 EUR

Vir: AMZS

Hrana za zdrav mehur

Bodi Eko
-
1

Vnetje mehurja je lahko kar nadležna in boleča stvar. Ampak, ali ste vedeli, da določena hrana lahko pomaga preprečevati tovrstna vnetja mehurja? Zdrava hrana je pomembna za celo telo, v tem članku pa vam predstavljamo nekaj jedi, ki bodo pomagale, da bo vaš mehur ostal zdrav.
Brusnice

Brusnice

Brusnice so najbolj znan sadež za zdravje mehurja, in to z dobrim razlogom. Snovi, ki jih brusnice vsebujejo, ustvarijo termodinamični ščit, ki preprečuje vstop bakterijam in virusom. Seveda pa ne pozabite – bolj kot je sadje sveže in manj kot je predelano, več koristnih snovi se ohrani.

Vnetje mehurjaHruške

Hruške imajo alkalne lastnosti, zato pomagajo uravnavati kislost telesa. Uravnovešena kislost telesa pa je kot vemo pomebna za naše zdravje in posledično tudi za mehur.

Polnozrnati izdelki

Polnozrnat kruh, ovsena kaša in podobni polnozrnati izdelki so odlični za zdravje mehurja, saj vsebujejo veliko količino vlaknin, ki so pomembne za ves prebavni sistem. Pomagajo pri hitrejšem transportu odpadnih snovi iz telesa, to pa pomeni manj napenjanja in stiskanja trebuha in mehurja.

Voda

Osem do deset kozarcev navadne vode na dan poskrbi, da je vaše telo očiščeno.

Jogurt

Švedski raziskovalci ugotavljajo, da naj bi 2 lončka jogurta na dan zmanjšala možnost raka na mehurju kar za 40%.

Tisti, ki pa že imate težave z mehurjem, pa bi se morali odreči tobaku, kofeinu in pekoči hrani, vsaj dokler se vaše zdravje ne uredi.

Čaj za zdravje, lepoto in denar?

Bodi Eko
-
1

Verjetno že vsi veste, da je čaj izvrsten za dobro počutje in razpoloženje, odlično pomaga proti stresu in pa tudi kadar smo v postelji z vročino.

Pitje čajaRazgovor za službo

Strokovnjaki pa pravijo, da čaj skrbi za pet področij v življenju – za vašo službo, kožo, ljubezensko življenje, denar in pa samozavest. Pri razgovoru vam bo čaj pomagal, da boste bolj zbrani in manj raztreseni. Pred razgovorom spijte mentolov čaj brez kofeina. Če res ne morete brez kofeina, poskusite z zelenim čajem, ki ima podoben efekt kot kofein vendar brez stranskih učinkov.

Zmenek

Če se odpravljate na zmenek, si privoščite aromatičen čaj iz jasmina in zelišč, da boste lažje prebili led. Za drugi zmenek pa poskusite čaj z zeliči, ki imajo lastnosti afrodiziaka in pa čokolado.

Povišanje plače ali napredovanje

Ste opazili, kako sta vaša sodelavec ali sodelavka ves čas neverjetno mirna in vestna pri vseh opravilih? Skrivnost je v tem, da lahko nadzirate stres tako, da na vas ne vpliva in da tudi produktivnost ne pade. Poskusite se umiriti s čajem proti stresu, kar vam lahko pomaga pri napredovanju v službi.

Navadni lučnik: Pozabljena zdravilna rastlina z dolgo tradicijo

M. K.
-
0
Navadni lučnik: Pozabljena zdravilna rastlina z dolgo tradicijo

Navadni lučnik (Verbascum phlomoides) je ena tistih rastlin, ki jih na prvi pogled pogosto spregledamo, čeprav raste na številnih travnikih, ob poteh in na suhih, sončnih legah. Njegovo visoko steblo z rumenimi cvetovi je značilno za poletni čas, a prava vrednost rastline se skriva v njeni tradicionalni uporabi, ki sega daleč v preteklost.

Ključni poudarki:

  • Navadni lučnik je tradicionalno zelišče za dihala, kožo in splošno podporo telesu.
  • Najpogosteje se uporabljajo cvetovi, listi pa imajo pomembno vlogo pri zunanjih pripravkih.
  • Rastlina je enostavna za nabiranje in pripravo, vendar zahteva pravilno obdelavo.

V ljudskem zdravilstvu je bil lučnik cenjen predvsem kot rastlina za podporo dihalom, vendar njegova uporaba ni bila omejena le na čaje. Uporabljali so ga tudi zunanje, kot obkladke, oljne izvlečke in celo kot del vsakodnevnih zeliščnih rutin. Navadni lučnik boste sredi poletja našli ob poteh, na posekah in suhih krajih v nižinskih delih Slovenije.

Kako prepoznati navadni lučnik

Navadni lučnik je dvoletna rastlina, ki lahko zraste tudi več kot meter visoko. V prvem letu razvije rozeto listov, v drugem pa požene visoko cvetno steblo.

Stebelni listi so zeleni, niso dlakavi, se le malo ali pa sploh ne iztezajo po steblu. Listni rob je nerazločno nazobčan, cvetovi pa so v sestavljenih socvetjih. Cvetni venec je širok nad 3 cm, rumen, prašne niti so belodlakave z vijoličnimi prašnimi nitmi.

Značilnosti:

  • veliki, mehki, rahlo volnati listi
  • visoko, pokončno steblo
  • svetlo rumeni cvetovi, razporejeni vzdolž stebla
  • raste na suhih, sončnih mestih

Pogosto ga zamenjamo z drobnocvetnim lučnikom (Verbascum thapsus), vendar ima navadni lučnik večje in bolj razprte cvetove.

Kateri deli rastline se uporabljajo

V zeliščarstvu se uporablja več delov rastline, vsak s svojim namenom.

Najpogosteje:

  • cvetovi – za čaje in sirupe
  • listi – za obkladke in zunanje pripravke
  • korenina (redkeje) – v tradicionalnih pripravkih

Cvetove običajno nabiramo v suhem vremenu, ko so popolnoma odprti, saj takrat vsebujejo največ koristnih snovi.

Navadni lučnik Verbascum phlomoides

Tradicionalna uporaba za dihala

Lučnik je bil dolgo časa ena ključnih rastlin pri težavah z dihanjem. Njegovi cvetovi vsebujejo sluzi, ki pomagajo pomiriti razdraženo sluznico.

Lučnik vsebuje saponine, ki pospešujejo izkašljevanje. Cvet, vsebuje sluzi, saponine, pa tudi iridoide in flavonoide. Velecvetni in navadni lučnik vsebujeta več sluzi, drobnocvetni pa več saponinov. S svojimi sluzmi zavaruje poškodovano žrelno sluznico in odpravi draženje na kašelj, s saponini pa omogoča izkašljevanje, po vsej verjetnosti z draženjem želodčne sluznice, kar refleksno spodbudi izločanje sapnične sluzi v dihalih.

Tradicionalno so ga uporabljali:

  • pri kašlju
  • pri hripavosti
  • pri občutku draženja v grlu
  • kot podporo pri prehladih

Čaj iz cvetov lučnika je blag, rahlo sladkast in pogosto kombiniran z drugimi zelišči.

Uporaba listov v ljudskem zdravilstvu

Listi navadnega lučnika imajo nekoliko drugačno vlogo kot cvetovi. Zaradi svoje strukture so bili pogosto uporabljeni za zunanjo uporabo.

Najpogostejše uporabe:

  • obkladki pri razdraženi koži
  • podpora pri manjših kožnih težavah
  • tradicionalno tudi na podplatih za sprostitev

Njihova mehka, skoraj žametna površina ustvarja prijeten stik s kožo, kar je pomembno pri dolgotrajnih obkladkih.

Lučnikovo olje

Ena bolj znanih oblik uporabe je priprava oljnega izvlečka iz cvetov.

Postopek:

  • sveže ali suhe cvetove prelijemo z rastlinskim oljem
  • pustimo stati več tednov na svetlem mestu
  • precedimo in shranimo

Takšno olje se tradicionalno uporablja:

  • za nego kože
  • pri suhi ali občutljivi koži
  • kot del domačih pripravkov

Priprava čaja iz lučnika

Čaj je ena najpreprostejših in najpogostejših oblik uporabe.

Osnovni postopek:

  • 1–2 čajni žlički suhih cvetov prelijemo z vročo vodo
  • pustimo stati 10–15 minut
  • precedimo skozi fino cedilo

Pomembno je, da čaj dobro precedimo, saj drobne dlačice iz cvetov lahko dražijo grlo.

Druge tradicionalne uporabe

Navadni lučnik ni bil uporabljen le za dihala.

V nekaterih tradicijah so ga uporabljali:

  • kot del pomladnih zeliščnih mešanic
  • za podporo splošnemu počutju
  • kot blago pomirjujoče zelišče

Njegova vsestranskost je eden od razlogov, da je bil tako cenjen.

Na kaj morate biti pozorni pri uporabi

Čeprav gre za rastlino z dolgo tradicijo uporabe, je pomembno upoštevati nekaj osnovnih smernic.

  • vedno dobro precedite pripravke
  • uporabljajte čiste, pravilno nabrane rastline
  • izogibajte se nabiranju ob prometnih cestah
  • preverite morebitno občutljivost kože

Zakaj lučnik ponovno pridobiva pozornost

V zadnjih letih se zanimanje za tradicionalne rastline ponovno povečuje. Lučnik je pri tem zanimiv, ker združuje preprostost, dostopnost in široko uporabnost.

Poleg tega:

  • raste lokalno in brez posebne nege
  • ima dolgo zgodovino uporabe
  • omogoča različne načine priprave

To ga ponovno postavlja v ospredje med zeliščarji in ljubitelji naravnih pristopov.

Navadni lučnik je rastlina, ki jo pogosto vidimo, a redko res poznamo. Njegova uporaba v ljudskem zdravilstvu kaže, kako pomembno vlogo so imele preproste rastline pri vsakodnevni skrbi za zdravje. Danes ga lahko ponovno odkrijemo kot del naravne podpore – bodisi v obliki čaja, olja ali zunanjih pripravkov.

Preberite tudi:

10 stvari, ki se jih najtežje znebimo ali recikliramo

Bodi Eko
-
1

Katere stvari so tiste, ki se vam ponavadi ‘valjajo’ nekje doma in ne veste kako se jih znebiti ali reciklirati? Odvečna barva? Elektronske naprave? Vsi vemo, da jih ne smemo vreči v smetjak, nikjer ne pa najdemo pravega smetnjaka, kamor bi jih lahko odložili ali oddali v recikliranje.

recikliranjeTorej potrebujemo prave informacije, ki pa so na žalost velikokrat premalo poudarjene. Ampak zagotavljamo vam, da se izplača potruditi, saj ti odpadki vsebujejo nevarne kemikalije za okolje in že z malo truda boste naravi naredili veliko uslugo.

Tukaj je 10 najbolj ‘popularnih kadidatov’, za katere ponavadi ne vemo, kam z njimi:

baterije

Baterije

Recikliranje polnilnih baterij je dokaj enostavno, saj jih lahko odnesete nazaj v trgovino in tam morajo za njihovo recikliranje ustrezno poskrbeti, poleg tega le-te vsebujejo okolju škodljive kisline, zato se jih ne sme odlagati v navadne smetnjake ali v naravo.

Obveznosti distributerjev (trgovcev)

  • na prodajnem mestu morajo od kateregakoli končnega uporabnika brezplačno prevzeti odpadne prenosne baterije in akumulatorje;
  • na prodajnem mestu morajo postaviti posebne zabojnike za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje prevzetih odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Zabojniki morajo biti vidno označeni, da so namenjeni za odlaganje odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev;
  • na vidnem mestu morajo postaviti obvestilo kupcem o možnosti brezplačnega prevzema odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev.

elektronika

Elektronika

Prodajalci in distributerji elektronskih naprav morajo od kupcev sprejeti odpadne baterije in mobilne telefone ali manjše elektronske naprave, za večjo odpadno elektroniko, kot je računalnik, TV sprejemnik, DVD predvajalnik, radio … pa nekateri zaračunajo manjšo provizijo, zato se je prej dobro pozanimati, kam boste svojo napravo odpeljali.  Ponavadi je tudi to zastonj, če na primer kupite pri njih nov TV sprejemnik in spotoma pripeljete nazaj še starega.

barve

Barva

To je ena od malo težjih odpadnih snovi za recikliranje, vendar pa se tudi tukaj da marsikaj postoriti. Najbolje je, da barvo porabimo do konca oziroma, da kupimo ravno pravo količino. Drugič jo lahko, ko je ne potrebujete več, daste prijatelju ali znancu, ki jo potrebuje. Ali pa jo podarite kakšnemu javnemu zavodu ali skupini, ki ponavadi z veseljem sprejme marsikatero stvar.
Če nič od tega ne gre, potem odvečne barve odnesemo v zbirne centre za nevarne odpadke. Ker ima vsaka občina svoje zbirne centre je najbolje, da se lokalno pozanimate, kje so ti centri in kdaj sprejemajo odpadke.

varčne žarnice

Varčne žarnice CLF

Flourestenčne varčne žarnice vsebujejo majhno količino živega srebra, ki lahko steče iz žarnice, če je le-ta poškodvana, zato jih nikakor ne vrzite v smetnjak. Odpadne varčne žarnice lahko oddate pri vseh prodajalcih in distributerjih žarnic.

zdravila

Zdravila

Ne mečite zdravil v smetnjak ali v stranišče, saj del teh snovi vedno najde pot do rek, jezer in ostalih voda. Najbolje je, da jih odnesete nazaj v lekarno, kjer bodo zanje ustrezno poskrbeli.

kuhinjsko olje

Kuhinjsko olje

Olje in maščoba lahko hitro zamašita vaše odtoke in tudi, če ga prej zmešate z vodo, tega ne bo preprečilo. Najbolje je, da uporabljate čim manjše količine olja, ki ga nato obrišete s papirnato brisačo in vržete v smeti. Lahko pa imate za to posebno kovinsko posodo, kaor zlivate odpadno olje, nato počakate da se olje strdi in ga nato odvržete. Ponekod pa odpadno že uporabljajo kot biogorivo.

aerosol sprej

Pločevinke sprejev, ki vsebujejo Aerosol

Prazne pločivinke sprejev se da razmeroma lahko reciklirati, saj jih lahko oddate v smetnjak za pločevinke. Pločevink, ki pa so polne ali pa delno polne pa ne smemo odlagati v smetnjake, ampak jih moramo odnesti v zbirni center za nevarne odpadke. Take pločevinke lahko na smetiščih med stiskanjem eksplodirajo in ogenj na smetiščih lahko povzroči pravo ekološko katastrofo.

hladilnik

Aparati

Večina trgovcev vzame vaš grelec, pomivalni stroj, hladilnik ali drug večji aparat brezplačno, če pri njem kupine nov aparat. Prav tako se nekatera podjetja ukvarjajo z odvozom the aparatov, tako da preverite, če je kje v bližini takšno podjetje.

zaščitna folij z mehurčki

Embalaža

Zelo veliko izdelkov je ovito v zaščitno folijo z mehurčki. Ponekod ta material sprejemajo in ja potem ponovno uporabijo. Sicer je pri nas miselnost glede tega še zelo nizka, saj velja, da nič, kar je že uporabljano ni dobro. Upamo da se bodo razmere kmalu izboljšale glede takih področij.

avto deli

Avto deli

Plastika, motorno olje, filtri, akumulator … vse to je možno reciklirati, zato ne mečite odpadkov vašega avtomobila v smetnjak. Vaš servis bi sicer moral poskrbeti za vse to, vendar se pogosto zgodi, da dobimo po opravljenem servisu te dele (filter, žarnica …) nazaj. Vsekakor se pozanimajte, kako pri njih ravnajo z odpadki.
Če vaš serviser ne odlaga pravilno odpadkov, ga lahko tudi zamenjate, ali pa sami odnesete te odpadke v lokalni zbirni center.

Uvod v izkoriščanje sončne energije

Bodi Eko
-
0

Naučite se osnov izkoriščanja sončne energije, sončnih celic, inverterjev, montažerjev, izbire lokacije, financiranja ter še mnogo več. Izkoristite sončno energijo!
Sončni kolektorjiV tem kratkem vodiču boste lahko odkrili možnosti, ki se vam ponujajo pri vgradnji solarnih celic. Najprej pa se osredotočimo na osnovne pojme v zvezi s solarno energijo.

FV (PV): angl. Photovoltaic – Fotovoltaika

FV kolektor: oz. sončni kolektor pretvarja sončno energijo direktno v enosmerno energijo. Kolektor je na voljo v različnih velikostih in napetostih. Najbolj pogoste različice kolektorjev pa so po navadi 200W in velike približno 4 kvadratne metre.

FV razporeditev: pomeni število kolektorjev, ki so povezani v omrežje. Za primerjavo: pet (5) 200W FV kolektorjev lahko proizvede napetost v velikosti 1000W. Tipična napetost pa je od 2000 do 5000W.

Inverter: Pretvori energijo pridobljeno preko sončnega kolektorja v električno energijo, ki se uporablja v gospodinjstvih. 300W inverter bo proizvedel 3000W električne energije. Standardne velikosti inverterjev pa segajo od 2000W do 7000W.

Mrežni sistem: je električni sistem, sestavljen iz strehe oz. ravne površine, na kateri so FV kolektorji ter inverter. Ti so povezani električnim z omrežjem, energija, proizvedena v FV razporeditvi gre direktno v gospodinjstvo, ostala energija pa se shranjuje v omrežju.

Kilovatna ura (kwh): En kilovat (1000W) na 1 uro = 1 kilovatna ura. Po navadi elektrarne zaračunajo število kilovatnih ur, ki jih mesečno porabi gospodinjstvo.

Dnevna potreba po energiji: Razporeditev vaših FV celic lahko proizvede večino energije, ki jo vaš dom potrebuje. Na vašen računu za elektriko lahko preverite, koliko energije porabi vaše gospodinjstvo na dan. Dobro pa je tudi, da pokličete v podjetje, ki vam izdaja mesečni račun za elektriko in se pozanimate, kakšna je njihova poltika glede alternativnih virov energije (na kakšen način lahko priklopite vaše kolektorje v omrežje). Torej, ko boste imeli te podatke, boste lahko izračunali, koliko kolektorjev potrebujete in kakšne velikosti morajo biti.

Prostor brez sence: FV kolektorji potrebujejo direktno sončno svetlobo, da lahko proizvedejo energijo. Kolektorje pri delovanju zmoti že malo sence, saj lahko proizvodnja energije drastično pade. Zato je potrebno kolektorje namestiti tja, kjer bodo lahko ti dobili direktno sončno svetlobo med 10. in 13. uro, saj ima takrat sonce največjo moč.

Proračun projekta: Zavedati se morate, da sončni kolektorji niso poceni stvar, zato se je vedno dobro prej pozanimati pri izvajalcih koliko bi vas takšen projekt prišel. Vendar pa je res, da takšna naložba ni kratkotrajna, temveč dolgotrajna. To pomeni, da glede na dolgi rok takšna naložba pomeni dobiček in ne izgubo, saj boste ogromno prihranili na računih za elektriko oz. energijo.

Koliko dobička vam bo takšen sistem prinesel skozi čas si lahko tudi že vnaprej preprosto izračunate:

Če veste vašo povprečno porabo kwh/da oz. koliko kilovatnih ur na dan bi radi proizvedli z vašo “domačo elektrarno“ lahko to storite na naslednji način:

Poraba vašega gospodinjstva v kilovatih (kw) = (kwh/dan) / 5ur (takrat, ko je sonce najbolj močno – sončne ure) x 1.43 (povprečna izguba energije)

  1. Deljite povprečno kwh/dan z številom sončnih ur
  2. Množite 1.43 – ta številka pomeni izgubo energije, kar po navadi povzroči trenje, vročina ter drugo.

Primer: Kolikšno velikost FV sistema moram imeti, da bom proizvedel 20kwh/dan?

20kwh/5h = 4kw
4kw x 1.43 = 5.7kw

5.7kw = velikost sistema, ki bo proizvedel 20kwh/dan (predvidevamo, da je pri tem bilo upoštevanih 5 sončnih ur na dan).

Torej, sedaj ko ste dobili ta rezultat, lahko pokličete proizvajalce sončnih kolektorjev in se pozanimate, koliko stane ena enota in koliko bi vas taorej prišel okvirno celoten projekt.

Nevarno razlitje strupenih aluminijevih snovi na Madžarskem

Bodi Eko
-
2

Madžarska je danes zaradi včerajšnjega razlitja strupenih snovi v okrožjih Veszprem, Gyor-Moson-Sopron in Vas razglasila izredne razmere.
Razlitje na MadžarskemKatastrofa se je pričela včeraj, ko v tovarni aluminija Ajkai Tomfoldgyar na zahodu Madžarske je popustil rezervoar, iz katerega se je razlilo okoli 700.000 kubičnih metrov strupenih snovi in poplavilo okoliška naselja.
Razlitje strupenih snovi na MadžarskemV nesreči so zaenkrat umrle 4 osebe, 116 pa je poškodovanih. Snov ob kontaktu povzroča opekline na koži in poškodbe oči.

Foto: A.P.

HE Moste – okolju prijaznejša energija

Bodi Eko
-
0

Edinemu večjemu objektu za proizvodnjo električne energije na Gorenjskem, Hidroelektrarni Moste, katere obratovanje je bilo zadnja leta ogroženo zaradi pritiska premikajočih se zemeljskih plasti na steno podzemne strojnice, je z obnovo podaljšana življenjska doba. Savske elektrarne Ljubljana (SEL) so z 16,8 milijonsko investicijo zagotovile proizvodnjo dragocene vršne energije iz obnovljivih virov v obdobju, potrebnem za izgradnjo nove elektrarne na varnejši lokaciji. V okviru obnove pa načrtujejo tudi čiščenje strupenih usedlin izpred pregrade akumulacijskega jezera.

Hidroelektrarna Moste
Otvoritve HE Moste sta se udeležila tudi ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radić in minister za okolje in prostor prof. dr. Roko Žarnić.

Edinemu večjemu objektu za proizvodnjo električne energije na Gorenjskem, Hidroelektrarni Moste, katere obratovanje je bilo zadnja leta ogroženo zaradi pritiska premikajočih se zemeljskih plasti na steno podzemne strojnice, je z obnovo podaljšana življenjska doba. Savske elektrarne Ljubljana (SEL) so z 16,8 milijonsko investicijo zagotovile proizvodnjo dragocene vršne energije iz obnovljivih virov v obdobju, potrebnem za izgradnjo nove elektrarne na varnejši lokaciji. V okviru obnove pa načrtujejo tudi čiščenje strupenih usedlin izpred pregrade akumulacijskega jezera.
Hidroelektrarna Moste, zgrajena leta 1952 v povojni Jugoslaviji kot prva elektrarna na reki Savi, je še danes edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji. Njena ključna prednost je, da lahko obratuje po potrebi porabnikov in pripomore k brezhibnemu delovanju Slovenskega elektroenergetskega sistema v času največje porabe električne energije. Kot edini večji proizvodni elektroenergetski objekt na Gorenjskem, je pomemben vir za napajanje porabnikov z električno energijo iz obnovljivega vira.

Obstoječo podzemno strojnico elektrarne obremenjuje premikanje zemeljskih plasti, zato Savske elektrarne Ljubljana (SEL) dolgoročno razmišljajo o preselitvi HE na novo lokacijo. Da bi v obdobju, potrebnem za preselitev, zagotovili zanesljivo in kakovostno proizvodnjo, so celotno opremo, ki ji je začelo teči že tretje amortizacijsko obdobje, nadomestili z novo. Pri obnovi so SEL uporabile znanje in operativne sposobnosti svojih strokovnjakov. S 16,8 milijonsko investicijo so v 1. fazi obnove od leta 2008 do leta 2010 obnovili celotno elektro-strojno opremo in iz tri agregatne elektrarne prešli na dvo agregatno. Večji del stroškov je predstavljalo vlaganje v novi turbini, generatorje in energetske transformatorje. Na mestu opuščenega tretjega agregata so izvedli ojačitve strojnice z armiranobetonsko konstrukcijo in na ta način ublažili pritiske, ki jih povzroča plaz na stavbo strojnice. Skupna navidezna moč dveh novih agregatov, 18 MVA, je sicer za spoznanje manjša, kot pred obnovo (22,5 MVA), letna proizvodnja pa bo kljub temu, zaradi vgrajene nove sodobne opreme, ostala enaka kot pred obnovo (59 milijonov kWh).

Novo vgrajena oprema in tehnologija obnovljene HE Moste poleg proizvodnje kakovostne električne energije zagotavlja tudi večjo okoljsko sprejemljivost. Posebni čistilni filtri, ki iz vode uspešno odstranijo vse nečistoče, omogočajo, da se odpadna tehnološka voda iz elektrarne v reko Savo vrača čista.

Naslednji korak, ki ga Savske elektrarne načrtujejo v okviru obnove, je zahteven okoljski projekt. Gre za dodelavo zapornic talnega izpusta pregrade in čiščenje kontaminiranih usedlin pred talnim izpustom v pregradi akumulacijskega jezera. Usedline zaradi potencialne nevarnosti spiranja naprej po strugi Save onemogočajo odpiranje talnega izpusta, pomembnega varovalnega ukrepa za razbremenitev pregrade akumulacijskega jezera v primeru visokih voda. Savske elektrarne nameravajo v okviru izvajanja projekta obnove odstraniti okoli 8.000 m3 mulja pred talnim izpustom moščanske pregrade in jih kontrolirano odložiti ob rob akumulacije, v posebej formirana manjša jezerca, kjer se bodo škodljivi trdni delci usedli na dno, voda pa se bo skozi več kaskadnih jezerc po naravni poti očistila in odtekala nazaj v akumulacijo. Savske elektrarne Ljubljana so uspele vključiti v projekt sanacije usedlin tudi občino Jesenice in železarno Acroni. SEL imajo pomembno vlogo pri oskrbi in čiščenju vodotoka Save in njenih brežin, z uravnavanjem pretokov pa prispevajo k poplavni varnosti v primeru velikih povodni.

Hidroelektrarna MosteObnova je del dolgoročnega projekta sanacije in doinštalacije HE Moste. Uresničitev te vizije predstavlja izgradnja nove elektrarne, 2 km pod obstoječo. Z njo ne bo zagotovljena samo dolgoročna zanesljiva proizvodnja, temveč bo zaradi dodatno pridobljenega padca terena in povečanih pretokov bistveno povečana tudi njena moč. Z doinštalacijo iz obstoječih 13 MW na 48 MW pa se bo proizvodnja iz 59 milijonov kWh na 99 milijonov kWh dragocene vršne energije tako rekoč podvojila.

Z okoljskega vidika zahteva doinštalirana elektrarna tudi izvedbo posebnega izravnalnega bazena za lovljenje njenih obratovalnih valov. Projekt predvideva izgradnjo le-tega v sonaravni obliki jezera, z urejeno okolico za športno rekreacijske aktivnosti. Izravnalno jezero bo okolje varovalo pred obratovalnimi valovi elektrarne in preprečilo nadaljnjo erozijo bregov struge Save, kot jo poznamo danes. Posebni varovalni nasipi njegovih brežin pa bodo trajno zaščitili tudi biotope, ki so trenutno zaščiteni le deklarativno.

SEL v duhu Modrega sožitja uspešno usklajujejo energetski in okoljski vidik projekta razvoja HE Moste. Pristopajo mu z visokimi standardi in družbeno odgovornim ravnanjem, ki se odraža v sodelovanju z občinskimi upravami, lokalnim gospodarstvom in prizadevanjih po sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Svečana otvoritev prenovljene HE Moste je bila 4.10.2010 ob 15.00,  na kateri sta sodelovala ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radić in minister za okolje in prostor prof. dr. Roko Žarnić.

1...1.0551.0561.057...1.148Stran 1.056 od 1.148