Sklad Si.voda predstavil rastlinsko čistilno napravo v Modražah

Sklad Si.voda, zavod za čiste in zdrave vode, predstavlja rastlinsko čistilno napravo (RČN) v sklopu učilnice v naravi v občini Poljčane, ki je prvi tovrstni izobraževalni objekt o čiščenju odpadnih voda v Sloveniji. Izgradnja rastlinske čistilne naprave je prvi projekt zavoda Sklad Si.voda, ki ga je izvedel v sodelovanju s partnerjema Mednarodnim centrom za ekoremediacije Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in podjetjem Limnos d.o.o.

Na dogodku ob predstavitvi delovanja RČN so povabljene medije in strokovno javnost nagovorili Milan Zaletel, predsednik Sveta zavoda in predstavnik Si.mobila, ki je ustanovitelj zavoda, dr. Samo Kopač, v.d. generalni direktor Direktorata za okolje, ter dr. Lučka Kajfež Bogataj, svetovno znana klimatologinja in predsednica Strokovnega sveta Sklada Si.voda. Sledil je ogled območja in predstavitev delovanja RČN, ki sta ga vodila prof. ddr. Ana Vovk Korže iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Mednarodnega centra za ekoremediacije in članica Strokovnega sveta Sklada Si.voda, in prof. dr. Danijel Vrhovšek iz podjetja Limnos d.o.o., obenem pa sta širše predstavila projekt in njegove partnerje.

Sklad Si.voda, zavod za čiste in zdrave vode, je leta 2009 ustanovila družba Si.mobil. »V Si.mobilu se trudimo živeti in udejanjati filozofijo Re.misli, ki premisli vsak naš korak, vsako naše dejanje, vsak naš odnos do soljudi in okolja, v katerem delujemo. V ta namen smo ustanovili Sklad Si.voda, ki s trajnostnim pristopom in dejanji skrbi, da bo čista in zdrava voda na voljo tudi prihodnjim generacijam. Zato podpiramo in investiramo v projekte, ki se lotevajo reševanja problematike kakovosti in varčnejše rabe vode v Sloveniji. In takšen projekt je tudi izgradnja rastlinske čistilne naprave tukaj v učilnici v naravi v Modražah, ki je tudi prvi izobraževalni objekt o čiščenju odpadnih voda. Mlade generacije bodo tako lahko imele neposredno možnost spoznavati procese v naravi, imele bodo pristen stik z naravo in se učile o sonaravnem načinu skrbi za čisto in zdravo vodo,« je povedal Milan Zaletel, član uprave Si.mobila in predsednik sveta zavoda Sklad Si.voda. Sklad Si.voda je neprofitna organizacija, katere cilj je s strokovnim pristopom ozaveščati o pomembnosti voda in našem vplivu nanje ter dejavno reševati problematiko kakovosti voda v Sloveniji. Sklad investira v projekte, ki se lotevajo reševanja problematike kakovosti voda in varčnejše rabe vode v Sloveniji.

Pomen rastlinske čistilne naprave

Rastlinske čistilne naprave predstavljajo učinkovito in trajnostno rešitev za urejanje problematike odpadnih voda v razpršenih in manjših naseljih, ki predstavlja eno največjih težav pri ohranjanju čistih voda v Sloveniji. So ekonomska in ekološka alternativa tradicionalnim čistilnim napravam in imajo za Slovenijo velik okoljevarstveni potencial, saj posnemajo samočistilno sposobnost narave za čiščenje onesnaženih voda. V primerjavi z drugimi čistilnimi napravami so učinkovitejše pri redukciji nekaterih bakterij, razgradnji organskih snovi, težkih kovin, pesticidov in drugih toksičnih snovi, saj jih vgradijo v rastlinsko biomaso. Tako varujejo podtalnico, pitne vire, vodotoke in jezera. RČN ne predstavljajo posega v okolje, ampak dajejo živim bitjem nov življenjski prostor. RČN v Modražah v sklopu učilnice v naravi je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode in ponovni rabi vode, hkrati pa predstavlja izobraževalni objekt za učenje o sonaravnem načinu skrbi za čisto in zdravo vodo.

Podpisan Dogovor o partnerskem sodelovanju med Skladom Si.voda in Ministrstvom za okolje in prostor

Sklad Si.voda in Ministrstvo za okolje in prostor sta s podpisom Dogovora o partnerskem sodelovanju in zagotavljanju strokovne pomoči potrdila, da bo Ministrstvo Skladu Si.voda zagotavljalo strokovno pomoč na področju varstva voda v Sloveniji, zlasti v obliki svetovanja v zvezi s predpisi s področja varstva voda, nudenja strokovnih informacij in povezovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo z varovanjem voda. Ministrstvo bo Sklad obveščalo o relevantnih projektih s področja voda in povabilo predstavnika Sklada na dogodke, povezane z varovanjem voda. Prav tako bo na dogodkih, ki jih organizira Sklad Si.voda, prisoten predstavnik Ministrstva za okolje in prostor.

Kaj je rastlinska čistilna naprava in čemu je namenjena?

Rastlinske čistilne naprave so namenjene čiščenju in ponovni uporabi vode. Z njimi posnemamo samočistilno sposobnost narave. RČN deluje na podlagi filtracije vode skozi sedimente različnih velikosti in korinskega  sistema močvirskih rastlin, kjer potekajo aktivni fizikalni in kemijski procesi. Odločilno vlogo pri čiščenju vode pa opravijo mikroorganizmi z razgrajevanjem, kjer se posledično strupene snovi v procesu čiščenja razgradijo, delno vgradijo v rastline, delno pa ostanejo v substratu. So ekonomska in ekološka alternativa tradicionalnim čistilnim napravam, ker ne potrebujejo energije in delujejo zanesljivo. Primerne so predvsem za čiščenje manj obremenjenih odpadnih voda iz gospodinjstev in za različne vrste industrij, tudi tiste, ki najbolj obremenjujejo okolje z različnimi kemikalijami.

Prednosti rastlinske čistilne naprave:

• Učinkovitost: RČN so v primerjavi z drugimi čistilnimi napravami učinkovitejše pri redukciji fekalnih in drugih bakterij (90- do 99-odstotna učinkovitost), prav tako so učinkovitejše ob razgradnji organskih snovi, kakor tudi težkih kovin, pesticidov in drugih toksičnih snovi, saj jih vgradijo v rastlinsko biomaso. S tem varujejo podtalnico, pitne vire, vodotoke in jezera, kar pa v primerjavi z drugimi čistilnimi napravami ni možno, saj brez dodatkov kemikalij za obarjanje, te snovi odtečejo nazaj v okolje.
• Spojitev RČN z okoljem: RČN ne predstavlja gradbenega posega v okolje, ampak živa bitja dobijo nov življenjski prostor.
• Nizki stroški gradnje, obratovanja in vzdrževanja: RČN ne potrebujejo električnega napajanja in strojne opreme; čistilni sistemi so od dva- do trikrat cenejši od klasičnih in prenesejo velike udare različnih kemikalij.
• Večnamenskost: prečiščena voda se lahko večnamensko uporabi (namakanje oz. zalivanje zelenih površin, gašenje požarov; energija, ki se je vgradila v rastlinsko biomaso, se lahko ponovno uporabi (briketi, kompost, krma).
• Enostavna dograditev v primeru dodatne obremenitve RČN (dodatno potrebujemo 2 m² za 1 PE – populacijski ekvivalent).

Rastlinske čistilne naprave čistijo:

• komunalne odpadne vode (naselja, turistični centri, naravni parki),
• tehnološke vode (industrijski obrati, farme),
• izcedne vode (komunalne deponije),
• netočkovno onesnaženje (padavinske vode s cestišč, kmetijskih zemljišč),
• terciarne odpadne vode z možnostjo ponovne uporabe vode (zalivanje, gašenje požarov).

Zanimivosti o vodi:

Ste vedeli, …:

• da vsak dan več kot 3 milijone ljudi umre zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažena voda.
• da imamo na našem planetu le tri odstotke sladke vode, pa še ta je zmrznjena v ledeni odeji na severnem in južnem tečaju ter v ledenikih na najvišjih gorah. Manj kot odstotek vode je na razpolago človeku, živalim in rastlinam.
• da povprečen Američan porabi 425 litrov, Evropejec 200, Slovenec 150, Palestinec 70 in Haitijec 40 litrov vode dnevno.
• da 95 odstotkov vse vode, ki jo uporabimo v gospodinjstvu, tako ali drugače kemično onesnažimo z detergenti, čistilnimi praški ali belili.
• da v mestu s 100.000 prebivalci vsak mesec steče v odtok okoli 3 tone čistil, 14 ton tekočih čistilnih sredstev in 3 tone motornega olja.
• da 1 liter rabljenega motornega olja, ki ga zlijemo na tla, lahko ponikne v podzemno vodo in onesnaži milijon litrov pitne vode.
• da vsak dan izbrizgamo, izlijemo in za splakovanje iztočimo od 150 do 500 litrov pitne vode.
• da v stranišču porabimo več pitne vode, kot kjerkoli drugje v hiši, stanovanju ali poslovni stavbi.
• da iz pipe, ki pušča, letno lahko steče kar 2000 litrov vode.
• da Američani za zalivanje trate vsak teden porabijo toliko vode, da bi se z njo vsi ljudje na svetu lahko prhali štiri dni!
• da je v mestih poraba vode trikrat večja kot na podeželju.

Odrasel Slovenec dnevno porabi:

• 55 litrov za kopanje in prhanje,
• 32 litrov za izplakovanje stranišč,
• 25 litrov za pranje perila,
• 10 litrov za telesno nego,
• 9 litrov za pranje avtomobila ali zalivanje vrta,
• 8 litrov za pomivanje posode,
• 7 litrov za čiščenje stanovanj in
• 4 litre za pitje in kuhanje.

Kaj je vodni odtis?

Vodni odtis je indikator, ki nam pove, koliko vode kot posamezniki porabimo v našem gospodinjstvu. Ne gre le za vodo, s katero kuhamo, peremo in se tuširamo in jo zaznajo števci na naši vodovodni napeljavi, temveč tudi za t. i. virtualno vodo, ki jo porabimo kot potrošniki, predvsem takrat, ko kupujemo izdelke iz drugih koncev sveta.

Svoj vodni odtis pa poleg posameznikov lahko izračunajo tudi organizacije in celo posamezne države. Vodni odtis nekega podjetja zajema neposredno in posredno (virtualno) porabljeno vodo, ki je potrebna za poslovanje – torej vodo v sami proizvodnji, ter vodo, ki je potrebna za uvoz surovin, izvoz izdelkov in storitev, razvejano partnersko mrežo. Veliko podjetij največ vode porabi prav na tak posreden način, svoj odtis pa lahko zmanjšajo z izbiro lokalnih partnerjev, surovin in tržišča.

Ločimo tri tipe vodnih odtisov organizacij:

• Modri vodni odtis – neposredna poraba površinske ali podtalne pitne vode
• Zeleni vodni odtis – raba vode v kmetijstvu
• Sivi vodni odtis – volumen vode, ki jo onesnaženo spustimo nazaj v okolje

Manjši vodni odtis nekega podjetja, bo zmanjšal tudi vodni odtis posameznika, ki kupuje njihove izdelke in uporablja njihove storitve.

Vodni odtis države pa zajame celotno količino vode, ki jo država letno porabi za vzdrževanje prebivalstva in svoje industrije ter pokaže, koliko vode država uvozi skupaj z uvozom različnih izdelkov.

Foto: Ziga Intihar