Donacija ob zaključku osveščevalne akcije »Zapri vodo, uporabi lonček!«

Aquafresh kot glavni podpornik akcije »Zapri vodo, uporabi lonček!« na tiskovni konferenci Rdečega križa Slovenija predal donacijo v vrednosti 15 tisoč evrov.

Manja Burjes, predstavnica Aquafresha, je v družbi Ane Bešter in Nuške Drašček, ambasadork akcije »Zapri vodo, uporabi lonček!«, dne 5. maja 2011, donacijo v vrednosti 15 tisoč evrov predala mag. Janezu Pezlju, generalnemu sekretarju Rdečega križa Slovenije. Tako je Aquafresh kot glavni podpornik osveščevalne akcije »Zapri vodo, uporabi lonček!« del izkupička od prodaje izdelkov v letu 2011 namenil obnovi bivalnih prostorov štirih slovenskih družin, ki so jih prizadele poplave septembra lani.

Zaključek akcije »Zapri vodo, uporabi lonček!« Generalni sekretar mag. Janez Pezelj je ob prejemu donacije povedal:
»Za Rdeči križ Slovenije so mnogi prepričani, da mora biti dejaven le v jasno določenih in prepoznavnih programih oziroma dejavnostih, katerih skupni imenovalec je humanitarna dejavnost. A zavedamo se, da se s časom za humanitarno organizacijo močno spreminjajo tudi izzivi oziroma naloge. Nekatere so naša stalnica, druge so vezane na sposobnost organizacije pravočasno prepoznati nove naloge, tretje – preredke – so tiste, ki jih izvajajo tako imenovana podjetja, ki se zavedajo družbene odgovornosti. Teh je premalo, a so. In če smo na RK Slovenije marca minulega leta opozorili na nevzdržnost načrtovanja plinskih terminalov v koprskemu zalivu, sedaj navdušeno pozdravljamo akcijo Aquafresha. Gre za izredno simpatično in koristno akcijo, s katero bomo bodoče generacije naučili tisto, česar naše ne znajo – imeti odgovoren odnos do modrega planeta! Vsaka kapljica je namreč nepogrešljiva, in tovrstni poziv bo rodil sadove! Akciji želim na milijone lončkov! «

Predana donacija predstavlja zaključek uspešne osveščevalne akcije »Zapri vodo, uporabi lonček!«. V času akcije sta ambasadorki akcije, Nuška Drašček in Ana Bešter, Slovence pozivali k bolj premišljeni porabi vode pri vsakdanjih opravilih. Vsak Evropejec namreč v povprečju porabi od 100 do 200 litrov vode na dan. Varčevanje z vodnimi viri naj se zato začne že zjutraj: če med ščetkanjem zob zapremo pipo s tekočo vodo in za izpiranje zob raje uporabimo 2 dl lonček, lahko letno prihranimo kar 7 tisoč litrov vode.

Ambasadorka Nuška Drašček je bila navdušena nad pobudo Aquafresha za ohranitev vodnih virov in nad odličnim odzivom sodelujočih. Osveščevalno akcijo »Zapri vodo, uporabi lonček!« je pospremila z besedami:
»Voda je po mojem mnenju eden ključnih naravnih virov, ki bi ga morali precej bolj spoštovati oz. z njim bistveno gospodarneje in odgovorneje ravnati, saj je po eni strani drastično primanjkuje, po drugi pa se jo dobesedno zliva stran. Ravno zato absolutno podpiram kampanjo »Zapri vodo, uporabi lonček!« – zdi se mi, da je zapiranje vode med umivanjem zob (in tudi med tuširanjem, da o pomivanju posode niti ne začnem) res tisto najmanj, kar lahko vsak od nas stori, saj ne zahteva nikakršnega truda, prihranek vode, ki ga s tem dosežemo, pa je naravnost osupljiv! Na tak način se lahko začnejo delati majhni koraki k izboljšanju ravnovesja med človekom in naravo, povrhu vsega pa konkretno s to kampanjo še pomagamo družinam v stiski. Še več takih pobud in ozaveščanja!«

Ana Bešter dodaja:
»Z veseljem sem pristopila k projektu “Zapri vodo, uporabi lonček!”. Čeprav se nam zdi to, da priteče pitna voda iz pipe, zelo samoumevno, se ta iluzija zelo hitro razblini, če gremo ne prav daleč izven naših meja. Na vseh potovanjih do sedaj sem se namreč srečevala s tem, da v mnogih predelih sveta voda ni pitna in da je treba uporabljati vodo iz plastenk. Še več, marsikje po svetu vode sploh ni in je najbolj dragocena surovina. Seveda, saj brez vode ni življenja. Vsak posameznik lahko z majhnim prispevkom prispeva veliko. In to, da zapreš vodo, ko si umivaš zobe, je majhna in nezahtevna stvar, ki pa dolgoročno prinese veeeeelik prihranek vode. 7.000 l prihranka vode na leto, če zapiram vodo, ko si umivam zobe, je ne samo lepa gesta, s katero ohranjam okolje, pač pa lahko s tem prihranimo tudi kar nekaj denarja.«

Več informacij o akciji »Zapri vodo, uporabi lonček!« lahko najdete na spletni strani www.zaprivodo.si.

Naravni pripravki za podočnjake

Naravni pripravki in naravne kreme za podočnjake lahko zmanjšajo rdečico okoli oči in zabuhle podočnjake hitro in na naraven način, brez kemikalij. Koža okoli oči je je zelo tanka in občutljiva, zato je to ena izmed najbolj izpostavljenih in vidnih točk. Na barvo podočnjakov vpliva prehrana, življenski stil, neprespanost … Rešitev je torej naravna kozmetika.

Kamilice, zeleni in črni čaj

Čaj iz kamilic ima protivnetne lastnosti in pomaga pri zmanjševanju rdečice okoli oči in proti zabuhlim podočnjakom. Črni in zeleni čaj pa vsebujeta tanine in kofein. Prvi pomaga pri regeneraciji in zdravljenju zatečenega tkiva, drugi pa zavira ponovno zatekanje in zabuhlost.

Uporaba
Potopite 2 vrečki izbranega čaja v vrelo vodo za 3 minute. Nato vrečki vzemite iz vode in ju postavite v hladilnik, da se ohladita. Ohlajeni poveznite čez očesa in se sprostite za 15 minut.

Hladne žlice

Nizka temperatura kovinskih žlic zoža krvne žilice, kar pomaga pri zmanjševanju podočnjakov.

Uporaba
Postavite 4 kovinske žlice v kozarec ledene vode. Ohlajene položitena vsako oko eno. Ko se prvi dve segrejeta, ju zmenjajte z ohlajenima, prejšnji pa zopet postavite v kozarec. Postopek nekajkret ponovite.

Hladno mleko

Podobno kot pri žlicah, tudi pri tej metodi igra ključno vlogo temperatura. Hladno mleko zmanjšuje krvne žilice, maščoba pa navlaži suho in razdraženo kožo.

Uporaba
Prelijte nekaj hladnega mleka v manjšo posodo, vanj namočite 2 kosa vate, ju narahlo ožemite in položite vsako na svoje oko. Ko se vata segreje, jo zamenjajte in postopek ponavljajte 15 minut.

Podočnjaki

Kumare

Kumarični obkladki so verjetno najbolj znana metoda zdravljenja podočnjakov, saj kumare vsebujejo vitam C in druge lastnosti, ki pomagajo pri razdraženi koži in oteklinam.

Uporaba
Položite 2 kumarični rezini na led, da se ohlasita, nato pa položite vsako rezino na svoje oko in se uležite za 10 do 15 minut. Potem obkladek odstranite in si umijte obraz s hladno vodo.

Jajčni beljak

Jajčni beljak naredi kožo bolj napeto in mehkejšo. Vsebuje tudi veliko vitamina B2 oz. riboflavina, ki koži pomaga pri boljši cirkulaciji krvi.

Uporaba
Zmešanjte 2 jajčna beljaka dokler se ne zgostita, nato pa maso s čopičem nanesite na podočnjake. Pustite na koži približno 15 minut, da se posuši, nato pa dobro izperite z vodo. V mešanico lahko dodate tudi kaplico tinkture nepozebnika, kar bo končni rezultat še izboljšalo.

Marelični sorbet

Marelični sorbetVroči dnevi so vse bolj pogosti, to je tudi čas, ko nam tekne kakšna hladna sladica. Marelični sorbet je odličen recept za sladkosnede. Seveda ko se sladkamo, se poskusimo posladkati brez umetnih dodatkov k prehrani, zato za marelični sorbet uporabimo med namesto sladkorja.

Za 2 do 4 osebe potrebujemo:

  • 225 g suhih marelic
  • 590 ml vode
  • 280 g jogurta
  • 2 žlici medu

Stresite marelice z malo vode v kozico in zavrite. Kozico pokrijte in počasi kuhajte 30 do 40 minut. Prilijte s preostalo vodo in počakajte, da se vse skupaj ohladi. Stresite marelice s tekočino vred v mešalnik in mešajte toliko časa, da nastane gladka masa. Prelijte nastalo maso v posodo, primerno za zamrzovanje ter vmešajte jogurt in med. Posodo postavite v zamrzovalnik za 2 do 3 ure. Z žlico za zajemanje sladoleda razporedite kepice po skodelicah in takoj postrezite.

Postanite EKO tudi vi!

Kaj se skriva za platnicami najnovejše številke revije Bodi eko?

Od izida prve slovenske eko revije Bodi eko smo prejeli zelo veliko samih pozitivnih odzivov in predlogov. Veliko se vas je že naročilo na revijo, nekateri sicer še niso bili navajeni na digitalno različico revije, vendar je bila vseeno dobro sprejeta rešitev, saj lahko do revije dostopate na vsakem računalniku z internetno povezavo, pa še arhiv za nazaj imate vedno na voljo.

Revija BODI EKO pokriva najrazličnejše teme s področja zdravega in okolju prijaznega načina življenja, zdrave prehrane, ekološkega vrtnarjenja, zdravilnih rastlin, zanimivosti iz živalskega sveta … Na revijo se lahko naročite in si jo ogledate na spletnem naslovu www.eko-revija.si. Revija izhaja v elektronski obliki vsakega 15. v mesecu.

Revija Bodi ekoRevija BODI EKO je v digitalni izvedbi, to pa pomeni, da imate naročniki vedno dostop do svoje najljubše številke in celotnega arhiva naročenih revij, vse kar potrebujete je računalnik in dostop do interneta. S tem naročniki prihranite na denarju, saj je cena revije veliko nižja, poleg tega pa pomagajo ohranjati tudi drevesa, ki bi jih posekali za papir.

V najnovejši številki revije si preberite:

  • Znižajte stroške vašega gospodinjstva
  • Katere rastline varujejo vaš vrt pred škodljivci
  • Naredite si eko čistila
  • Zdravilne lastnosti koprive
  • Posladkajte se brez sladkorja
  • Presni recepti za sladice
  • Z jogo do novih moči
  • Vse o klopih
  • Ječmen – zdravo in dobro živilo
  • Odženite molje na naraven način

Za povrh smo za tiste, ki se bodo do konca meseca avgusta 2011 naročili na našo revijo pripravili tudi naročniško nagradno igro, katere glavna nagrada je 1000 EUR, ne manjka pa niti ostalih tedenskih in mesečnih privlačnih in praktičnih nagrad, ena od teh je tudi vikend paket razvajanja za 2 osebi v Eko hotelu v Bohinju.

Izkoristite promocijsko ceno celoletne naročnine za samo 16,92 EUR do konca meseca maja 2011!

www.eko-revija.si

.

Klopi in bolezni, ki jih prenašajo

Klopi so majhne, a za človeka lahko tudi nevarne živali. So namreč prenašalci bolezni, ki lahko pustijo za sabo precej hude posledice.

Poznamo več kot 800 različnih vrst klopov na svetu, a na srečo niso vsi ljudem nevarni. Njihovo življenje poteka preko različnih stopenj, in sicer od ličinke, nimfe in odraslega klopa. Ličinke morajo za razvoj nujno dobiti obrok krvi, saj se brez gostitelja ne morejo leviti in preobraziti v odraslo žival. Največ okužb nastane v mesecih od aprila do septembra, ko najdemo največ teh nadležnih bitij tudi na naših hišnih ljubljenčkih.

Klopi se skrivajo v nizkem rastju, pretežno na senčnih in vlažnih travnatih območjih, obronkih gozdov, tudi na travnikih in v mestnih parkih jih najdemo. Na žrtev čakajo dokaj nizko, saj je to zanje odlična pozicija, odkoder se zlahka naselijo na gostitelja. Zajedavci s čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zaznajo že šibko telesno toploto, premike in rahel vonj ter na tak način odkrijejo žrtev, na kateri potem s svojimi usti prederejo kožo in se nanjo prisesajo, pa naj gre za človeka, psa, mačko, kravo, ptiča jelena, zajca …

Medtem ko prebodejo kožo, izločijo slino, ki vsebuje encime, zaviralce strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik, ki prepreči gostitelju, da bi začutil kakršnokoli bolečino. Ravno zato mnogi sploh ne opazijo, da se je nanje prisesal klop; začutijo oziroma vidijo ga šele, ko je napit s krvjo ali šele na tleh, ko odpade.

Klop, bolezni klopi, klopni meningitis
Majhen klop lahko postane velika nadloga.

Bolezni klopov

Kot že rečeno, so klopi, ti zunanji zajedavci prenašalci nekaterih bolezni, od erlihioze in babezioze (okužbi, ki ju lahko zdravimo z antibiotiki), klopi pa so tudi najpomembnejši povzročitelji bolezni, ki sta tudi najbolj poznani, to sta klopni meningitis in borelioza. Pri klopnem meningitisu gre za virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja, ki je lahko tako zelo hudo, da v nekaterih, sicer redkih primerih, nastopi celo smrt. Kadar govorimo o boreliozi, mislimo predvsem na bolezen, ki prizadene več organskih sistemov. Primarni znak je pordela koža, ki začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo.

Kljub temu da kožne spremembe po določenem času tudi brez ustreznega zdravljenja izginejo, to ne pomeni, da smo zdravi. Zna se namreč zgoditi, da se bolezen izrazi kasneje, šele po nekaj mesecih do enega leta po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov, obolenje živčevja in mišic, medtem ko se pozne spremembe pojavijo celo leto dni ali celo več let po okužbi, večinoma kot kronična vnetja kože, sklepov in živčevja.

Lymska borelioza

Bakterija povzroči izpuščaj, za tem pa se lahko šele čez teden ali kak mesec pozneje pojavijo različne nevrološke, srčne motnje ali pa težave s sklepi. Kaže se v obliki rdečice na koži, ki se pojavi okrog mesta, ki ga je klop zajel. Ta rdečica se širi v obliki krogov, v sredini pa se pojavlja bledica. To bolezen se da uspešno zdraviti z antibiotiki. Pri lymski boreliozi pomaga tudi divja ščetica.

Klopi in Lymska borelioza znaki na koži
Značilna kožna sprememba po ugrizu klopa pri boreliozi.

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganov in možganske ovojnice. V Evropi se običajno pojavi blažja oblika te bolezni, ki povzroča manj kot 1 % smrtnost, medtem ko gre v Aziji za drugačno, veliko bolj zapleteno obliko te iste bolezni, kjer je smrtnost tudi do 25 %. Po inkubaciji, ki traja 7 do 10 dni, se pojavi prva faza bolezni, ki traja pet dni, simptomi, ki v njej prevladujejo, so močan glavobol, utrujenost, bolečine v celem telesu in bruhanje. Pri nekaterih ljudeh se s to fazo bolezen tudi konča.

Pri drugih pa pride do druge faze, ki se pojavi po desetih dneh, kjer je videti, da ni več nikakršnih simptomov in da se stanje izboljšuje. Namreč, virus prodre v osrednji živčni sistem, nastanejo vnetje možganskih ovojnic, možganska krvavitev, degeneracije in nekroze nevronov. Pojavijo se bolečine v vratu, glavi, bruhanje, duševne motnje, motnje v vidu itd. Ta faza traja 8 do 10 dni.

Zdravljenje poteka v bolnici. Specifično zdravilo za to ne obstaja, zato je ob analgetikih potrebno tudi počivanje. Za to boleznijo zbolijo najpogosteje poljedelci, gozdni delavci in izletniki. Nevarnost zanjo traja praktično celo leto.

Erlihioza

V zadnjih letih, natančneje leta 1996, smo ravno v Sloveniji našli prvi primer erlihioze v Evropi. To je bakterijska bolezen, katere prenašalci so prav tako klopi. Izvor teh bakterij, imenovanih erlihije, so najverjetneje psi, divjad in glodavci, še posebej pa srne in poljska miš. Po sesanju okužene krvi se bakterije naselijo v slinavkah klopa. Medtem ko je območje klopnega meningitisa omejeno na določena področja, je Lymska borelioza prisotna po celi Sloveniji.

Snovi in strupi, ki jih klopi prenašajo v slini lahko povzročijo še klopno paralizo, nekateri posamezniki pa se na ugriz odzovejo z alergično reakcijo. Zaradi klopa je mogoče, da se pojavi splošna mišična slabotnost, včasih oteženo dihanje, lokalna rdečica, srbenje, pekoč občutek ali, sicer redkeje, bolečina malo preden ali potem ko se klop odstrani. Prvi znaki različnih bolezni se pojavijo šele nekaj dni ali tednov po njegovem ugrizu, zato mnogi zdravniki sprva ne posumijo na bolezni, ki jih prenašajo klopi, saj pacient vmes pozabi, da ga je sploh imel. Zatorej vedno opozorite vašega zdravnika, če vas je ugriznil klop, tudi če se je to zgodilo že precej časa nazaj. Morda ste ga dobili med kampiranjem ali hribolazenjem, pa niti ne veste …

Vsekakor so vročina, otopelost, srbečica, zmedenost, šibkost, bolečine in zatekanje v sklepih, pospešeno bitje srca, glavobol, zasoplost in slabost ter bruhanje znaki, ki so lahko pokazatelj različnih bolezni, ki jih klopi prenašajo. V tem primeru poiščite medicinsko pomoč, prav tako obiščite zdravnika, kadar ne boste mogli ali znali odstraniti vsiljivca iz vaše kože ali pa vam bo po poskusu odstranitve v koži ostala le še njegova glava. Še posebej pozorne na te krvosese živali bi morale biti nosečnice, saj jemanje nekaterih tablet za preprečitev bolezni, ki jih prenašajo klopi lahko škodujejo še nerojenemu otroku.

kako odstranimo klopa

Kako odstranimo klopa?

Pogosta metoda za odstranjevanje klopa je uporaba petroleja, olja ali bencina, ki pa ni najbolj primerna, saj lahko v trenutku, ko klopa s tem pokapljamo, zaradi tega izloči še več sline v človekovo telo. Strokovnjaki svetujejo, da je potrebno čim prej počasi in previdno odstraniti tako trup, glavo in dele klopovih ust, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo hujšega vnetja. Vzemite posebno pinceto za odstranjevanje klopov, zaščitite si roke z rokavicami in s pinceto pograbite klopa čim bližje koži. Počasi povlecite navzgor, dokler ne odpade.

Sukanje ali obračanje klopa ne olajša odstranitve, saj ima ta drobna živalca nazobčana usta in ob tem nastane večja verjetnost, da bo kakšen del klopa ostal zarit v vaši koži. V tem primeru vam bo moral pomagati zdravnik, ki vam bo odstranil kar je še ostalo zarito v koži, da bi preprečil morebitno okužbo. Rano očistite z milom in vodo ter blagim razkužilom, opazujte mesto ugriza, nanj nanesite antibakterijsko mazilo ter sperite roke ter vse ostalo, česar se je klop dotaknil.

Zaščita pred klopi

Najboljša zaščita pred klopi je, da se izogibajte travnatim terenom in podrastju, kjer je največ teh živali, prav tako uporabljajte različna zaščitna sredstva, še posebej v času sezone. Nosite lahka, dolga in bežno obarvana oblačila, da bi lahko klopa čim hitreje opazili, hlače zataknite v čevlje, vsakič znova po sprehodu pa preglejte sebe in svoje najbližje ter se stuširajte. Takojšnja oz. čim prejšnja odstranitev klopa namreč bistveno zmanjša možnost okužbe.

Trendi rabe energije v letu 2011

Začel se je izvajati tretji val Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2011. Ob letošnjih rezultatih bodo predstavljeni tudi trendi ravnanja z energijo glede na predhodno leto. V modulu REUS, ki poteka vzporedno z raziskavo, letos sodelujejo tri ministrstva, Služba vlade RS za podnebne spremembe in HSE.

Raziskava REUSUčinkovita raba energije postaja strateškega pomena tudi za Slovenijo. Med drugim to dokazuje sodelovanje Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor in Službe vlade RS za podnebne spremembe v modulu REUS. Modul REUS, ki poteka vzporedno z raziskavo, naročnikom omogoča podrobnejše spremljanje osnovnih področij rabe energije: energijska učinkovitost stavb, ogrevanje in hlajenje, raba električne energije, prevoz ter ravnanje z energijo. Naročnik osnovnih rezultatov raziskave REUS 2011 pa je tudi Eko sklad.

Raziskava REUS, ki jo že tretje leto izvaja agencija Informa Echo, omogoča letno spremljanje obstoječega stanja v gospodinjstvih, odnosa do učinkovite rabe energije, pripravljenosti na uvajanje učinkovitih ukrepov in investiranja v učinkovito ravnanje z energijo. V letošnjem poročilu, ki bo pripravljeno v sredini septembra, bodo prvič predstavljeni tudi trendi rabe energije glede na predhodno leto. Trendi predstavljajo pomembno dodano vrednost raziskavi saj uporabnikom omogočajo spremljanje sprememb pri ravnanju z energijo v času in s tem celovitejši vpogled v rabo energije v gospodinjstvih. Tudi letos bo Center za energetsko učinkovitost pri IJS pripravil strokovno interpretacijo rezultatov, ki prikazuje kazalnike energetske učinkovitosti v gospodinjstvih – 12 resnic o rabi energije. Tudi pri kazalnikih bodo prikazani trendi glede na preteklo leto.

V drugi polovici aprila se je pričelo anketiranje na terenu, ki ga izvaja družba Valicon. Poleg omenjenih udeležencev pri raziskavi sodelujejo tudi Gradbeni inštitut ZRMK, Statistični urad RS in Arhea.

Nadevane bučke

V dobrih 15 minutah lahko pripravimo okusne nadevane bučke za kosilo.

Nadevane bučke, receptZa 2 do 4 osebe potrebujemo:

  • 8 bučk srednje velikosti
  • 1 velika sesekljana čebula
  • 1 sesekljana zelena paprika
  • 3 sesekljani paradižniki,
  • 1 žlička sesekljanega peteršilja
  • 1 strok česna
  • rdečelistna solata
  • 4 do 6 žlic polivke

Polivka:

  • 6 žlic jabolčnega kisa ali limoninega soka
  • 4 žlice vode
  • dišavnice
  • laneno olje

Cele bučke kuhanjte 5 minut na zelo majhnem ognju, da se nekoliko zmehčajo. Odrežite jim konce in jih prepolovite po dolžini. Z žlico izdolbite osrednji del s semeni in ga sesekljajte. Polovico polivke vlijte v izdolbene bučke in dodajte malo sesekljane čebule. Bučke naj se marinirajo, medtem pa pripravite nadev. Sesekljani sredici bučk dodajte preostalo čebulo, sesekljano papriko, paradižnik in peteršilj ter strt česen. Primešajte preostalo polovico polivke in z dobljeno maso nadevajte bučke. Postrezite jih na listih rdečelistne solate.

Nadev lahko seveda prilagajate tudi vašemu okusu, saj pri bučkah lahko kombinirate veliko stvari.

Kako prepoznati strune na vrtu in jih pravočasno ustaviti

Strune (ličinke hroščev pokalic) so eden tistih škodljivcev, ki jih dolgo sploh ne opazimo. Delujejo tiho, počasi, skoraj potrpežljivo. In prav zato naredijo največ škode.

Ključni poudarki:

  • Strune so ličinke hroščev, ki več let živijo v zemlji in postopoma uničujejo korenine.
  • Največ škode povzročajo na krompirju, korenju, solati in mladih sadikah, pogosto neopazno.
  • Kombinacija vab, kolobarjenja in naravnih sovražnikov je najbolj učinkovita dolgoročna rešitev.

Kaj so strune in zakaj se pojavijo ravno na vašem vrtu?

Strune so ličinke hroščev pokalic (t. i. “klik hroščev”), prepoznavne po svojem trdem, podolgovatem telesu rumenkasto-rjave barve. Če jih vzamete v roko, boste opazili, da niso mehke kot večina ličink – so skoraj žičnate. Od tod tudi ime.

Največja posebnost strun je njihov življenjski cikel. V zemlji lahko preživijo od 2 do 5 let. To pomeni, da lahko težava vztraja več sezon, tudi če eno leto skoraj ne opazite škode.

Zakaj se pojavijo?

Najraje imajo:

  • travnate površine (ali vrtove, ki so bili prej travnik)
  • rahla, vlažna tla
  • območja, kjer ni rednega prekopavanja
  • enolične zasaditve brez kolobarjenja

Če ste vrt uredili na nekdanjem travniku ali dolgo neobdelani zemlji, je verjetnost za pojav strun bistveno večja.

Strune so ličinke hrošča pokalice. Odrasle pokalice ne povzročajo neposredne škode z objedanjem rastlin, vendar se seveda razmnožujejo in zato je potrebno tudi odrasle osebke pobirati in jih uničevati. Odrasle pokalice odlagajo jajčeca, katera uničimo s prekopavanjem zemlje, tako preprečimo, da se razvijejo ličinke – strune.

Stune zelo privablja krompir, zato zvečer v zemljo damo več na polovico prerezanih krompirjev, zjutraj pa jih poberemo ven ter jih uničimo. Če na krompirju ne bo ličink – strun, potem vaša težava niso strune, ampak kakšen drug škodljivec.

hrošč pokalica, strune
Strune so ličinke hrošča imenovanega Pokalica (na sliki).

Kako prepoznati, da imate opravka prav s strunami?

Težava pri strunah je, da jih redko vidite na površju. Njihovo delo pa je zelo prepoznavno – ko veste, kaj gledati.

Prvi znaki so pogosto subtilni. Rastline ne rastejo tako, kot bi morale. Nato začnejo veneti. In ko jih izpulite, ugotovite, da korenine manjkajo ali so poškodovane.

Tipični znaki:

  • luknjice v gomoljih (krompir, korenje)
  • ovenele sadike brez očitnega razloga
  • slaba rast kljub dobrim pogojem
  • posamezne rastline propadejo brez širjenja bolezni

Če ob kopanju naletite na trde, tanke ličinke, dolge nekaj centimetrov, je diagnoza precej jasna.

Strune, vrt
Strune na vrtu so lahko prava nadloga, saj nam lahko uničijo skoraj ves pridelek.

Zakaj jih je težko odpraviti

Marsikdo pričakuje hitro rešitev. A pri strunah to žal redko deluje.

Razlogi so precej praktični:

  • živijo globoko v zemlji
  • aktivne so več let
  • odporne so na številne vplive
  • premikajo se glede na vlago in temperaturo

Poleg tega se njihova populacija ne zmanjša čez noč. Tudi če zmanjšate število, lahko naslednjo sezono znova povzročajo težave. Zato je ključen pristop – ne enkratna rešitev, ampak strategija.

Najbolj učinkoviti naravni načini zatiranja strun

Dobra novica je, da lahko z nekaj preprostimi metodami precej zmanjšate njihovo število. Slaba novica? Potrebna je doslednost.

Kako prepoznati strune na vrtu in jih pravočasno ustaviti

Vabe iz krompirja ali korenja

To je ena najbolj preverjenih metod – in skoraj nič ne stane. V zemljo zakopljite koščke krompirja, korenja ali pese. Pustite jih 2–3 dni, nato jih izkopljite. Strune se bodo zbrale okoli hrane. Postopek ponovite večkrat zapored, posebej spomladi in jeseni, ko so najbolj aktivne.

Redno prekopavanje tal

Strune ne marajo motenj. Ko zemljo prekopljete, jih izpostavite:

  • pticam
  • soncu
  • suši

To je še posebej učinkovito zgodaj spomladi in pozno jeseni. Ni treba pretiravati, a občasno rahljanje zemlje lahko naredi veliko razliko.

Privabljanje naravnih sovražnikov

Narava ima precej učinkovit “sistem nadzora”, če ji to omogočimo.

Strune so hrana za:

  • ptice
  • ježe
  • krastače

Če na vrtu ustvarite pogoje za te živali, boste dolgoročno zmanjšali težave. To pomeni manj pesticidov in več naravne raznolikosti.

Uporaba ogorčic (biološki pristop)

Če želite nekoliko bolj ciljan pristop, so dobra izbira entomopatogene ogorčice. Gre za mikroskopske organizme, ki napadajo ličinke v zemlji.

Njihova prednost:

  • delujejo selektivno
  • niso nevarne za ljudi ali rastline
  • lahko dosežejo tudi globlje plasti tal

Uporabljajo se z zalivanjem in zahtevajo nekoliko več načrtovanja, a rezultati so pogosto zelo dobri.

Rastline, ki pomagajo zmanjšati pojav strun

Nekatere rastline delujejo kot naravni “odvračalci” ali pa vsaj zmanjšujejo privlačnost vrta za škodljivce. To niso čudežne rešitve, a kot del širše strategije delujejo.

Med bolj uporabnimi:

  • ognjič
  • tagetes (žametnica)
  • gorčica (kot zeleno gnojilo)

Te rastline lahko vključite v kolobar ali jih sadite ob robove gred.

Najpogostejše napake, ki težavo še poslabšajo

V praksi se pogosto dogaja, da vrtičkarji nehote ustvarijo idealne pogoje za strune.

Nekaj tipičnih napak:

  • sajenje krompirja na isto mesto več let zapored
  • zanemarjanje kolobarjenja
  • premalo obdelave tal
  • pretirano zalivanje brez potrebe
  • popolna odsotnost naravnih sovražnikov

Vsaka od teh stvari sama po sebi ni kritična. Skupaj pa ustvarijo popolne pogoje za razmnoževanje.

Kako preprečiti, da se strune vrnejo

Ko enkrat zmanjšate njihovo populacijo, je naslednji korak še pomembnejši – preprečiti ponovitev. To pomeni razmišljati nekoliko vnaprej.

Kolobarjenje kot osnovna strategija

Ne sadite istih rastlin na isto mesto vsako leto. Strune se prilagodijo in ostanejo tam, kjer imajo vir hrane. Z menjavo kultur prekinete njihov življenjski cikel.

Zdravje tal kot dolgoročna zaščita

Tla niso le medij za rastline. So živ ekosistem.

Z dodajanjem:

  • komposta
  • organske mase
  • zastirke

spodbujate razvoj koristnih organizmov, ki pomagajo ohranjati ravnotežje. Zemlja, ki je aktivna in raznolika, je manj privlačna za škodljivce.

Opazovanje in hitra reakcija

Morda najbolj podcenjen nasvet. Če opazite prve znake (luknjice, venenje), ukrepajte takoj. Ne čakajte, da se težava razširi. Včasih je dovolj že nekaj vab in rahlo prekopavanje, da preprečite večjo škodo.

Zakaj strune niso “enkratna težava”

Veliko vrtičkarjev misli, da bodo strune izginile same od sebe. Včasih se to res zgodi – a pogosto ne. Ker živijo več let, lahko ostanejo prisotne tudi takrat, ko škoda ni očitna. Zato je bolj smiselno razmišljati o nadzoru kot o popolnem izkoreninjenju.

Ko enkrat vzpostavite ravnotežje, težava postane obvladljiva. In vrt spet začne delovati, kot mora. Strune tako niso nujno katastrofa. So pa jasen signal, da je treba nekaj prilagoditi – v zemlji, v načinu obdelave ali v razumevanju, kaj se dogaja pod površjem.

Preberite tudi:

Kam je izginil konj?

0

Iz Dola pri ljubljani, natančneje iz Vinja je nekdo neznano kam odpeljal Sivega arabskega konja (glej sliko), ki je bil v postopku odvzema s strani VURS-a.

KonjV zadevo naj bi bila po podatkih vpletena trenutna lastnica konja, možno pa je, da ji je kdo pri tem tudi vede ali nevede pomagal. Konj potrebuje takojšnjo veterinarsko pomoč, saj težko stoji in je v zdravstveno zelo slabem stanju prav tako pa potrebuje tudi posebno nego in posebne vrste prevoz do veterinarja.

Dobrodošle vsakršne informacije o konju, saj je trenutno lahko žival kjerkoli. Obljubljajo, da oseba, ki je mogoče lastnici pomagala odtujiti ali znebiti se konja ne bo odgovarjala za svoje dejanje, če se le-ta javi do 3. maja 2011.

Informacije lahko sporočite na:
[email protected]

ali na VURS.
telefon (01) 300 1300
telefaks: (01) 300 1356
e-pošta: [email protected]

Prijavite mučenje živali

0

V zadnjem času je bilo medijsko izpostavljenih kar nekaj primerov, v katerih je šlo za očitno mučenje živali.

Sestradani Rex na soncu, nekaj dni brez hrane in vode … pes, ki so ga do smrti “požrli” klop i… poboj nekaj tednov starih mladičev… to je le nekaj od groznih zgodb, ki so se zgodile na slovenski Obali in so se, razen v prvem primeru, tragično končale.

Mučenje živali, prijava mučenja živali
Primer Boršt: žal so sosedi predolgo odlašali s prijavo in žal je le-ta prišla prepozno. Psa so dobesedno pojedli klopi in bolhe.

Takih in podobnih primerov je na žalost okoli nas ogromno. Vsak dan. Povsod. Zgodbe in fotografije ne pustijo ravnodušnega prav nikogar, a dejstvo je, da se po prvem “šoku” ob videnem pri marsikomu negativna čustva kmalu pomirijo… do naslednjič.

Kaj pa vmes? Kljub množičnemu ozaveščanju na žalost še vedno veliko ljudi meni, da se prijavljanje mučenja in opozarjanje na slabo ravnanje z živalmi njih ne dotika. Morda se ne želijo zameriti sosedom. Morda upajo, da se bo situacija sama od sebe izboljšala in da njihova reakcija ni potrebna. Morda… in odkorakajo naprej.

Medtem pa marsikatera žival zelo trpi. Na soncu. Brez hrane. Brez vode. Pretepena. Mučena.

Pred nami so vroči poletni dnevi, ko bomo vsaj nekaj časa brez skrbi uživali na kakšnem oddihu nekje v naravi, na morju, v gorah. Če nam bo vroče, se bomo ohladili v morju ali skrili v hladen prostor. Če bomo žejni, bomo odkorakali do hladilnika in se osvežili.

Koliko psov bo med tem preživljalo peklenske dneve, na verigi, brez pomoči, s prazno skledo vode, zanemarjenih, shiranih? Daleč stran od civilizacije, nekje ob zapuščenem polju, kjer nihče ne sliši njegovega obupanega glasu?

Prosimo, če poznate ali opazite žival, ki živi v neustreznih pogojih – UKREPAJTE!

Vsak lahko vsaj nekoliko pripomore k temu, da bo kakšnem primeru, mučenja odrešena vsaj kakšna pasja ali druga živalska duša. Ozaveščajte naprej, delite informacije, pogovarjajte se s prijatelji!

Vsak državljan je po zakonu mučenje živali brez odlašanja dolžan prijaviti. Za ukrepanje sta pristojni veterinarska inšpekcija in policija.

Kaj torej storiti, če opazite žival v neustreznih
bivalnih pogojih ali za drugače zanemarjeno žival?

Če veste za primere, kjer živali živijo v neprimernih bivalnih razmerah, nimajo dovolj hrane ali vode, poleti so na soncu in nimajo zagotovljene sence, lastniki ne poskrbijo za njih, če so bolne, so zaprte ali priklenjene na osamljenih območjih ali zapuščenih njivah, v nemogočih pogojih, poskušajte (če je možno) nemudoma osebno opozoriti lastnike na napake in sledite odzivu.

Mučenje živali, pes, prijava mučenja živali
Rana okoli vratu psička zaradi verige

Tudi če niste prepričani, da je neko ravnanje tako hudo za prijavo, seveda najprej storilca lepo opozorite na neustrezno ravnanje in spremljajte reakcijo. Če je ni in se grdo ravnanje z živaljo nadaljuje, se obrnite na veterinarsko inšpekcijo, oz. pristojni urad Veterinarske uprave v vaši regiji (seznam uradov in kontakti spodaj).

V prijavi boste navedli točno lokacijo, kronološki opis dogajanja, natančen opis mučenja in po možnosti tudi podatke lastnika živali. Podatkov prijavitelja inšpektor v nobenem primeru ne bo posredoval tretjim osebam, zato je bojazen, da bo kršitelj izvedel za vašo prijavo, povsem odveč!

Inšpekcija je dolžna preveriti vsako prijavo, ki jo prejme. Glede na ugotovljeno se odločijo za primeren ukrep, ki je lahko opozorilo ali kazen. Kot prijavitelj imate seveda možnost dobiti informacijo o razpletu prijave, a morate to željo ob prijavi posebej poudariti. Naj dodamo, da pogosto pristojne službe bolje opravljajo svoje delo, če nad njihovim delom bdi vesten prijavitelj. Sledite prijavi in njenemu razpletu tudi naprej!

V primeru, ko je žival v življenski nevarnosti oziroma če na določenem kraju opazite neprimerno ravnanje z živaljo (nasilje, pretepanje, zbadanje, udarjanje, dušenje živali, spolna zloraba, streljanje živali…) nemudoma pokličite policijo, ki bo prišla na kraj dogodka. To velja za primere, ko se mučenje dogaja na javnem mestu ali je reakcija nujna (preden bi inšpekcija prišla, bi bilo že prepozno).

Pogosto se zgodi, da želijo policisti prijavitelja preusmeriti na kakšno drugo službo, z izgovorom, da oni niso pristojni. Če vas bodo preusmerili na društvo proti mučenju živali, vztrajajte in ga podučite, da društva pri izvajanju zakona nimajo pooblastil.

Nikoli se ne obrnite stran! Dolžni ste prijaviti mučenje! Prijava je najmanj, kar lahko naredite za živo bitje, ki svoje bolečine ne more povedati na glas!!!

Območni uradi VURSa:



VURS – OU Ljubljana
Naslov: Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 234 45 50
Email: [email protected]

VURS – OU Maribor
Naslov: Cankarjeva ulica 25, 2000 Maribor
Telefon: 02 238 00 00
Email: [email protected]

VURS – OU Murska Sobota
Naslov: Kocljeva 10, 9000 Murska Sobota
Telefon: 02 521 43 40
Email: [email protected]

VURS – OU Ptuj
Naslov: Muzejski trg 2, 2250 Ptuj
Telefon: 02 798 03 60
Email: [email protected]

VURS – OU Celje
Naslov: Ljubljanska 1a, 3000 Celje
Telefon: 03 425 27 70
Email: [email protected]

VURS – OU Kranj
Naslov: Kranjska cesta 16, 4202 Naklo
Telefon: 04 231 93 00
Email: [email protected]

VURS – OU Koper
Naslov: Trg Brolo 4, 6000 Koper
Telefon: 05 663 45 00
Email: [email protected]

VURS – OU Postojna
Naslov: Kolodvorska cesta 5a, 6230 Postojna
Telefon: 05 721 15 50
Email: [email protected]

VURS – OU Nova Gorica
Naslov: Tolminskih puntarjev 4, 5000 Nova Gorica
Telefon: 05 330 22 70
Email: [email protected]

VURS – OU Novo mesto
Naslov: Defranchesijeva ulica 1, 8000 Novo mesto
Telefon: 07 393 42 25
Email: [email protected]

Vir: Pes moj prijatelj
Foto: Obalno društvo proti mučenju živali