Prijava
Razmišljanje o poklicih prihodnosti postaja vse večji izziv. Tako za starše (ki smo pred tem, v kaj usmeriti mladostnika oz. mu pri tem pomagati in ga motivirati) kot sploh za mlade. Veliko poklicev zaradi modernizacije in poenostavljanja delovnih procesov tako rekoč čez noč izginja, razvijajo se novi, kot odraz prilagajanja nastalim spremembam. Informacijska doba z avtomatizacijo in robotizacijo delovnih procesov, elektronsko poslovanje in komuniciranje zelo očitno posegajo tudi na perspektivo kadrovanja. Si upamo napovedati, kateri poklici bodo med najbolj iskanimi čez dvajset, trideset let?
Odziv na spremembe
O vplivu naglih sprememb na utečene delovne procese in posledično na njihove izvajalce – zaposlene – se lahko veliko naučimo iz zgodovine. Med najbolj kontroverzne pojave iz preteklosti sodi denimo uporniško gibanje ludizem, ki se je pojavilo v Angliji v začetku 19. stoletja. Gre za čas, ko so britanski tovarnarji v svojih tekstilnih predelovalnicah začeli avtomatizirati proizvodnjo in uvajati široke statve. Številni tekstilni delavci so kot po tekočem traku izgubljali službe, odzvali so se z razbijanjem novih strojev in se tako množično uprli strojni proizvodnji in tovarnam.
Danes smo priča drugačnim tokovom: na nekaterih delovnih mestih, kjer je zaradi delovnih postopkov ogroženo človeško zdravje, denimo v avtomobilski lakirnici, delo ljudi že počasi nadomeščajo roboti. Po eni strani na ta način profil določenih poklicev izginja, krčijo se delovna mesta, po drugi pa spremembe kličejo po novih usmeritvah. Za razvoj in vzdrževanje robotov so npr. potrebni inženirji z najrazličnejših področij, saj je treba robote naučiti učinkovitega in gospodarnega dela. Znanje še naprej ostaja, posamezni delovni postopki pa prehajajo na računalniško vodeno tehnologijo.
Za razmišljanje o poklicih naše prihodnosti smo ravno zaradi pomembne vloge računalništva in informatike v sodobnem svetu na različnih področjih dela in ustvarjanja povprašali izr. prof. dr. Damjana Vavpotiča, prodekana za kakovost in mednarodno dejavnost s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI).
Menite, da je današnja mladina dovolj fleksibilna in dinamična, da vidi spremembe, ki se dogajajo tu in zdaj, pred njenimi očmi, in se temu primerno tudi zna odzvati in pravočasno pripraviti na aktualne potrebe na trgu dela?
»Spremembe, ki se dogajajo v družbi, najverjetneje bolj opazimo starejši. Mladi so na trenutno stanje razmeroma dobro prilagojeni, saj v njem odraščajo. Če pogledamo računalniško področje, so bile današnje generacije otrok in mladih v ta digitalni svet rojene in druge izkušnje nimajo. Seveda tu govorimo o osnovni računalniški pismenosti, o vsakdanji uporabi raznovrstnih elektronskih in komunikacijskih naprav. Če pogledamo v prihodnost, pa že moramo izraziti nekaj zaskrbljenosti. Glede na osrednjo povezujočo vlogo, ki ju imata računalništvo in informatika v današnji družbi, so slovenski otroci v primerjavi z vrstniki iz tujine močno prikrajšani. Razumevanje algoritmičnega mišljenja in osnove programiranja so temeljna znanja, ki bi jih danes moral imeti vsak, ki želi v prihodnosti enakovredno sodelovati na trgu dela. Toda v osnovnih in srednjih šolah je teh vsebin veliko premalo, pa še te so izbirne narave. Na fakulteti organiziramo različne delavnice in poletne šole, kjer mladim ponujamo napredna znanja programiranja, robotike, izdelave naprav interneta stvari, spletnih aplikacij ipd.«
Nam lahko navedete skupine poklicev, ki v okviru kadrovanja veljajo za zelo nove in se lahko vanje uvajajo resnično mladi? Na katerih uporabnih znanjih v največji meri temeljijo?
»Potrebe po novih poklicih na področju računalništva nastajajo z razvojem tehnologij in uvajanjem novih informacijskih rešitev. V zadnjem letu se je najbolj povečalo povpraševanje po strokovnjakih za strojno učenje, umetno inteligenco, podatkovnih analitikih, razvijalcih tehnologije podatkovnih verig itn. Prav tako še vedno rastejo potrebe po razvijalcih programske opreme, razvijalcih spletnih storitev, sistemskih administratorjih ipd.«
Menite, da je za izpolnjevanje pogojev za opravljanje trendovskih poklicev, ki jih zahteva sodobni čas, potrebna že načelna, eksaktna usmeritev? Že na ravni izbire srednje šole, natančno določene študijske smeri?
»Načeloma zgodnja izbira poklicne poti ni nujna, seveda pa zgodnje nabiranje znanj in izkušenj prispeva k temu, da se posameznik laže uveljavi na nekem področju. Znanja, ki jih mladi potrebujejo za opravljanje teh poklicev, so zelo široka in poglobljena, zagotovo pa je osnova dobro znanje matematike, poznavanje delovanja algoritmov in programiranja. V primeru računalniške stroke in tehničnih poklicev je opazen primanjkljaj teh znanj, ki se vleče iz osnovnih in srednjih šol. To gre seveda v škodo mladih, ki se teže odločijo za tehnične poklice, pa četudi so danes to najbolj iskani, dobro plačani in fleksibilni poklici. Omogočajo delovanje na prav vseh področjih in nudijo precej prostora za usklajevanje z zasebnim življenjem.
Čeprav se za računalniške poklice pogosteje odločajo moški, so ti povsem enako primerni tudi za ženske. Na srečo se zadnja leta vse več deklet odloča za to karierno pot, kar v stroko vnaša nove vzorce razmišljanja, sveže pristope reševanja izzivov in bolj kreativno dinamiko v medsebojne odnose projektnih sodelavcev.«
Kaj vidite na premici dvajsetih, tridesetih let? Katere poklice bodo ljudje opravljali npr. leta 2050? Katere veščine bodo morali še posebej »izpiliti«?
»To je zelo dolg časovni lok, zato je ugibanje zelo nehvaležno. Zagotovo bo tehnologija zamenjala ljudi na še številnih novih področjih – seveda pa to pomeni še več potreb po računalniških strokovnjakih. V katerem programskem jeziku bodo pisali in v kolikšni meri jim bodo pri tem pomagali računalniško podprti sistemi, ki jim danes radi rečemo umetna inteligenca, niti ni tako pomembno.
Pri odločitvi za poklicno pot se mora seveda vsakdo vprašati, kaj ga zanima, in nato poiskati priložnost na tistem področju. Poznati je treba potrebe trga dela, kar pa ne sme postati edino merilo. Poleg šolanja je zelo pomembno tudi, kaj mladi počnejo v prostem času. Mladi, ki ne bodo le potrošniki in uporabniki vsebin na računalnikih, temveč bodo poskusili katero svojih idej tudi uresničiti, se bodo ob tem naučili tako osnov programiranja kot sodelovanja z drugimi. To jim bo v veliko pomoč, karkoli bodo v življenju počeli.«
Danes je vse bolj pomembna socialna vključenost, ne glede na to, na katero poklicno pot se mladi podajajo, saj je vse manj delovnih mest, kjer delodajalci pričakujejo manualno delo in ročne spretnosti. Trenutno še vedno prevladuje potreba po tehničnih poklicih, predvsem s področij računalništva in informatike, z robotizacijo pa tudi s področja elektrotehnike. Odločitev za poklic z omenjenih področij je danes za mlade, ki odraščajo v informacijski dobi, veliko lažja, saj so že od rane mladosti na vsakem koraku soočeni s svetom računalništva in elektrotehnike. Tak ali drugačen računalnik je tako rekoč že skoraj v vsaki napravi, od plišastih medvedkov, ki znajo zapeti pesmico, daljinsko vodenih igrač, kavnih mlinčkov, električnih pečic, sesalnikov, pralnih strojev, mobilnih telefonov do sodobnih avtomobilov, jadrnic, ladij, letal itn. Ne nazadnje v poznejši dobi posameznikovega odraščanja veliko vlogo odigrajo tudi internetna socialna omrežja, predvsem Facebook, brez elektronske pošte in elektronske banke pa si danes življenje težko predstavljamo.
V pogledu razmišljanja in načrtovanja karierne poti, ki bo posamezniku slednjič prinesla zadovoljstvo, občutek izpolnjenosti in samopotrditve ter ne bo vzbujala asociacij z »garaškim« delom za »ljubi kruhek«, je vsekakor treba imeti natančen vpogled v trenutne potrebe na trgu dela in znati vsaj okvirno napovedati, kam kažejo kazalci prihodnosti glede zaposlovanja. Kot sta nam zatrdili svetovalki za področje zaposlovanja mladih z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), Aleksandra Igličar Čepon in Emanuela Hojnik, se v zadnjem desetletju k informiranju mladih pristopa bolj sistematično. Kot sta dejali, gre pri tem za razpeto mrežo medsebojnega sodelovanja različnih ustanov. ZRSZ se prek Kariernih središč povezuje predvsem s svetovalnimi službami na osnovnih, srednjih šolah in fakultetah, s Kariernimi centri univerz in z različnimi drugimi akterji v družbi, v prvi vrsti s sektorjem nevladnih organizacij.
Kaj morajo mladi še posebej upoštevati, ko se odločajo glede srednje šole, študijske smeri, poklica?
Aleksandra Igličar Čepon, svetovalka za zaposlovanje z ZRSZ, je poudarila: »Izbira srednje šole oz. študija sta dve izjemno zahtevni in pomembni odločitvi za gradnjo karierne poti. Pri izbiri je treba upoštevati tako zunanje dejavnike, trg dela kot tudi posameznikove sposobnosti, interese, motivacijo in osebnostne lastnosti. Če so te želje objektivne, dosegljive in časovno vsaj približno določljive, potem je pot samo naprej in navzgor. Načelna usmeritev pri izbiri niti ni obvezen predpogoj, pomembneje je poudariti, da se poklici spreminjajo, in da se je treba usmeriti v kompetence prihodnosti. Prav slednje namreč posamezniku omogočajo konkurenčnost na več področjih.«
Katera znanja se bodo v prihodnosti še posebej cenila?
»Bolj kot o samih poklicih govorimo o kompetencah prihodnosti, ki so v veliki meri povezane s komunikacijo, medkulturno komunikacijo, s sposobnostjo globljega razumevanja napisanega in povedanega, z analizo podatkov, s kreativnostjo in socialno inteligenco. V veliki meri so to kompetence, ki so usmerjene v delo in skrb za ljudi, skratka opravila, ki jih tehnologija vsaj za zdaj še ne zmore optimalno pokriti.«
Veliko poklicev kar sproti izginja oz. se ohranjajo le posamezne faze nekdanjega celovitega procesa (npr. delo tiskarja se zdaj večinoma opravi kar z računalniško obdelavo, celo za delo pasivnega prevajalca so dovolj že kakovostna prevajalska orodja). Novi se rojevajo zelo hitro, strokovnjaki ocenjujejo, da so nastopili praktično veliko prej, kot so še pred nekaj leti napovedovale prognoze.
Emanuela Hojnik, karierna svetovalka za mlade z ZRSZ, je povedala: »ZRSZ ne oblikuje seznama najbolj iskanih ali zaželenih poklicev, izvaja pa raziskavo kratkoročnih napovedi potreb na trgu dela, ki se imenuje Napovednik zaposlovanja. V minulem letu so imeli delodajalci težave pri iskanju prodajalcev, varilcev, voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kuharjev, natakarjev, strugarjev itn. Omenjeni poklici so na slovenskem trgu dela že dalj časa deficitarni. V veliki meri gre za poklice, ki so fizično zahtevni, imajo neugoden delovni urnik, največkrat pa so tudi slabše plačani. Iskani so tudi tehnični poklici, za katere so značilna posebna, poklicno specifična znanja, ki jih je težko hitro pridobiti.
Raziskave svetovnega ekonomskega foruma, Mednarodne organizacije za delo (The International Labour Organization) ipd. pa vseeno kažejo trend k vse večji avtomatizaciji določenih vidikov dela in po drugi strani napovedujejo razvoj novih poklicev na področju upravljanja baz podatkov, umetne inteligence, biotehnologije, genetike in dela z ljudmi. Predvsem za slednje se domneva, da bodo manj podvrženi avtomatizaciji. Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo osebni stik. Če upoštevamo še demografske napovedi, niti ni tako presenetljivo, da se predvideva, da bo peta industrijska revolucija prinesla vzpon poklicev za delo z ljudmi (terapevti, socialni delavci, družabniki itn.).«
Katere poklice bodo opravljali naši vnuki in pravnuki?
»Poklice prihodnosti je za tako dolgo časovno obdobje težko napovedati. Po nekaterih teorijah polovice poklicev, ki bodo v prihodnosti najbolj aktualni, danes še niti ne poznamo. Zato se moramo glede dolgoročnih napovedi zanesti na analize trendov v družbi. Trenutno strokovnjaki omenjajo določene kazalce, ki bodo vplivali na razvoj, izumiranje in nastajanje novih poklicev, in sicer globalizacijo, hiter razvoj tehnologije (predvsem informacijsko-komunikacijske tehnologije), zeleno ekonomijo, staranje populacije, neskladje veščin s potrebami na trgu dela ipd.
Glede na to lahko sklepamo, da bodo zaželeni strokovnjaki s področij informacijske tehnologije, zdravstva, biomedicine, razvoja novih materialov, pa tudi različnih svetovalnih strok. Tako kot si pred petdesetimi leti niso mogli predstavljati poklicev, ki so danes nekaj vsakdanjega, si tudi težko predstavljamo, kaj bodo delali naši pravnuki. Nekatere projekcije omenjajo denimo poklice na področjih preprečevanja kibernetskih napadov, oblikovanja spletne podobe, druženja, organizacije prostega časa, genetike itn.«
