Prijava
Ali ste že slišali za »paradoks debelosti«? Gre za teorijo, da ima lahko odvečna maščoba v specifičnih okoliščinah zaščitno funkcijo. Kot dokaz za to teorijo se pogosto omenjajo osebe s srčnim popuščanjem. Čezmerna telesna teža lahko sicer poveča tveganja za srčno popuščanje – pa tudi številne druge težave, povezane s srcem in ožiljem – vendar je bila pri osebah, pri katerih je bilo že diagnosticirano srčno popuščanje, odkrita korelacija med visokim indeksom telesne mase (ITM) in verjetnostjo za preživetje.
Ali so torej maščobne zaloge za osebe, ki jih je doletelo srčno popuščanje, resnično koristne? Študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji European Heart Journal, postavlja to teorijo pod vprašaj …
Paradoks debelosti nasprotuje tako znanosti kot zdravorazumskemu sklepanju
Korelacija med višjim indeksom telesne mase in boljšimi možnostmi za preživetje v primeru srčnega popuščanja je bila potrjena z več študijami. Ker povezava ni skladna niti z intuicijo niti z drugimi znanstvenimi ugotovitvami, so jo poskušali nekateri znanstveniki že v preteklosti ovreči, spet drugi pa so iskali logično razlago za ta fenomen. Ena od hipotez je bila, da lahko maščoba srce zaščiti pred nadaljnjimi poškodbami, vendar zagovornikom te hipoteze ni uspelo opisati specifik zaščitne funkcije maščobe. Po drugi strani pa so skeptiki večinoma menili, da indeks telesne mase ni najboljše merilo debelosti oziroma količine maščobnih zalog. Oseba z visokim indeksom telesne mase ima lahko tako v telesu manj maščobnih zalog od nekoga s precej nižjim indeksom telesne mase. Uvodoma omenjena študija je to potrdila – in s tem ovrgla paradoks debelosti …
Korelacija znova potrjena, vendar …
Študijo je pripravila ekipa znanstvenikov z Univerze v Glasgowu, ki je analizirala podatke za skoraj 10.000 oseb, ki so bile hospitalizirane zaradi srčnega popuščanja. Med njimi je bilo 6567 moških in 1832 žensk. Pri analizi uspešnosti okrevanja je bil upoštevan indeks telesne mase teh oseb. Pri tem se je znova potrdilo, da so možnosti za preživetje pri osebah z višjim indeksom telesne mase boljše. Vendar pa se raziskovalci niso ustavili na tej točki …
Preverjanje korelacije z upoštevanjem dodatnih podatkov
Ekipa raziskovalcev je v enačbo nato dodala še precej drugih podatkov, s pomočjo katerih se je izrisala bistveno kompleksnejša slika. Tako so bili med drugim upoštevani tudi podatki o razmerju med obsegom pasu in višino, podatki o razmerju med obsegom pasu in obsegom bokov ter t. i. natriuretični peptidi (gre za zelo zanesljive biomarkerje srčnega popuščanja).
ITM ni nujno odraz debelosti oz. količine maščobnih zalog
Ko so bili upoštevani dodatni podatki, se je teorija o zaščitni funkciji debelosti oziroma presežka maščobe hitro podrla. Študija tako dokazuje, da indeks telesne mase ni zanesljiv kazalnik tveganj, povezanih z debelostjo. Ta ugotovitev ni pomembna samo v kontekstu paradoksa debelosti oziroma srčnega popuščanja. Če se pri oceni tveganja za različne bolezni upošteva samo indeks telesne mase, se lahko tveganje pri osebah, katerih indeks telesne mase je sicer visok, vendar imajo veliko mišic, preceni. Po drugi strani pa se lahko spregleda ogroženost pri ljudeh, ki se zdijo na podlagi indeksa telesne mase zdravi, vendar je v njihovem telesu nakopičenih veliko maščobnih zalog.
Čas za reforme?
Raziskava je torej potrdila tisto, na kar številni strokovnjaki opozarjajo že kar nekaj časa: opredeljevanje debelosti izključno na podlagi indeksa telesne mase je zastarel pristop, zato so nujne ustrezne posodobitve, saj bi lahko to rešilo nemalo življenj.
