Kako dober je naš spomin? Ali ste opazili, da večina napravic in zvezkov, ki jih nosimo s seboj, služi temu, da si zapisujemo in shranjujemo informacije, za katere mislimo, da jih bomo v kratkem potrebovali. Pametni telefoni so popolnoma nadomestili beležke, rokovnike, pisala, fotoaparate, celo risalni blok in skicirko. Ali res operiramo s tako velikim številom informacij, da jih naši možgani ne morejo obvladovati? Ali je to morda le še ena v vrsti zablod, ki jih prinaša tehnološko visoko razvita družba. Smo postali le podaljšek tehnološko dovršenih naprav? Ali si le domišljamo, da so te igračke naši pripomočki in podaljški naših sposobnosti?

Spomin in možgani

Spomin ljudi nekoč in danes

Imam ta privilegij, da sem v otroštvu poslušala ljudske pevce, ki so na pamet znali vse stare ljudske epe, nekateri tudi Iliado in Odisejo. V Indiji sem spoznala pevca, ki zna na pamet na tisoče pesmi in pogosto poje BhagvatGito. Te epske pesnitve obsegajo po več 10.000 verzov.

Preden je pisava postala del življenja izobraženih ljudi, se je znanje prenašalo z ustnim izročilom, s petjem manter – verzov – od učitelja na učenca. Danes si mislimo, da je na ta način veliko pozabljenega ali narobe interpretiranega, vendar ni tako. Vsak učenec je znal natančno ponoviti lekcijo, ki je bila podana v posebno oblikovanih verzih – mantrah. V dokaz, da jo je tudi razumel, je ob ponavljanju verzov opravil določene obrede z ognjem in dišavami. Vonj igra pomembno vlogo pri krepitvi in obujanju spomina.

Med tem obredom je tudi preizkusil učinek svojega znanja. Če se je učil zdravilstva, je ob tem naredil zdravilo ali ozdravil kakšno osebo. Če se je učil mešanja barv ali tkanja, je ob tem izdelal popolno tkanino ali kakšen drug izdelek. Ko je učenec obvladal svoj poklic enako dobro kot njegov učitelj, je bil pripravljen svoje znanje podajati naprej. Položaj učitelja je bil svet! Najbolj srečen učitelj je blagoslovljen z učencem, ki je presegel njegovo znanje in sposobnosti.

Kaj se dogaja z našim spominom

Spremembe okoli nas in v nas, ki vplivajo na naš spomin

Življenje človeka in družbe se je spremenilo. Posamezniku ni treba več obvladati veliko veščin, da bi preživel, dovolj je, da se poglobi, specializira za eno stvar. Še to velja le za strokovnjake na posameznih področjih, večina ljudi pa opravlja rutinsko delo, o katerem niti ne premišljuje dosti. Kot družba pa smo postali površni, ravnamo se le po trenutnih občutkih, po tem, kar nam ta trenutek sporočajo čutila. In teh dražljajev nam ni nikoli dovolj. Industrija to s pridom izkorišča in nas zasipa z vedno novimi izdelki, ki jih v resnici ne potrebujemo, saj tisti iz prejšnje sezone čisto dobro opravijo svojo nalogo.

Čedalje bolj jasno je, da si je človek začel zapisovati stvari zato, da si mu jih ne bi bilo treba zapomniti! Kdo izmed nas zna na pamet 10 telefonskih številk? Kdo se spomni imen in priimkov svojih sošolcev iz osnovne ali srednje šole? Kdo ve za rojstne dneve svojih sorodnikov, tet, stricev, babic, dedkov idr.?

Vpliv vonja na spomin

Človekov spomin je neločljivo povezan s čutilom vonja. Tistega, kar smo kdaj povonjali ali okusili, ne pozabimo nikoli. Vonj je v pradavnini, na začetku življenja bil prvi način komunikacije med celicami. Še danes je! Pomislite na to, da, kadar hočete ustvariti posebno vzdušje, zelo skrbno pripravite tudi vonjave, parfum, dišeče napitke, hrano, dišeča olja v izparilnikih … Vse to je namenjeno, da podoživimo neki občutek in prijeten spomin na nekaj, kar že od nekod poznamo, kar smo že doživeli. Nekateri vonji nas lahko tudi odbijajo in ustvarijo neprijeten občutek ali celo strah. Gotovo so povezani s kakšno neprijetno izkušnjo iz preteklosti. Zakaj je potem naš spomin v zadnjih nekaj tisočletjih tako opešal?

Verjetno smo ga nehali uporabljati. Človek, ki živi v naravi, ima odličen vonj in z lahkoto oceni, kaj se okoli njega dogaja, kje sta hrana in voda, kje je nevarnost ali zatočišče. Urbanemu človeku tega ni treba. Dogodke in informacije preprosto poslika in spravi v spomin pametnih napravic.

Industrija nas je zasula z umetnimi aromami in barvili, ki dodobra zmedejo naša čutila. Pogosto so to tudi hormonski motilci in telo reagira čisto drugače, kot bi pričakovali. Reklame prepričujejo naš um o naravnih senzacionalnih vonjih, o prazničnem vzdušju, zapeljivosti, telo pa pravi NE! To je naftni derivat! Vendar smo bolj pripravljeni poslušati svoj um in druge, saj so nas tako učili že od malega. Ne zaupamo več sebi, ker nas je strah, da bi bili drugačni od ostalih.

Kako do boljšega spomina 

Rastline za boljši spomin

Dihanje, glasba

Kdor si kljub temu želi spoznati razsežnosti globokega spomina, to lahko naredi tudi v tem času. Preproste jogijske tehnike, kot je pranajama (kontrola dihanja), meditacija in preproste asane lahko naredijo čudeže tudi pri starejših ljudeh. Vendar tudi te tehnike moramo izvajati s popolno osredotočenostjo. K sreči se tega lahko hitro naučimo. Pomembne so umirjena glasba, klasika in orgle. Morda bi se morali spet naučiti peti.

Začimbe in zelišča

Drugi zelo učinkovit pripomoček pa so začimbe in zelišča.

Na prvo mesto bi postavila baziliko. Poleg mogočnih antioksidativnih sposobnosti ima bazilika tudi izredno subtilno, a močno energijsko delovanje. Bazilika nas umiri, osredotoči misli in sprosti krče, ki so nastali zaradi psihične utrujenosti. Odpira energetske kanale in na ta način izboljša učinkovitost ostalih tehnik ter zelišč, ki jih uporabljamo za zdravljenje.

Naslednja je melisa ali “srčna zel”, kot ji radi pravijo. Melisa deluje na telo prek živčnega sistema, zato pomaga, kadar imamo težave zaradi prizadetega živčnega sistema. To pa sta nemir in slab spomin. Pohlep, da bi naredili še več, kot zmoremo, izčrpava srce, zaskrbljenost, da nismo naredili dovolj, pa vranico. Melisa pomaga umiriti živčevje in povrne krepčilni spanec.

Sivka – področja delovanje te mediteranske rože so neizmerna, vsa pa se začnejo pri dihalih in živčevju. Pomirjevalni učinek sivke je že dolgo znan, manj pa vemo o tem, da pomaga pri osredotočenju in posledično izboljšanju spomina.

Moč vrtnice 

In ne nazadnje, kraljica rož, vrtnica. O zdravilnih močeh vrtnice smo že govorili, zato bi tokrat še posebej poudarila njeno moč pri umirjanju in osredotočanju. Tako kot bazilika, sivka in melisa tudi vrtnica očisti energijske kanale v telesu. Njeno izjemno visoko valovanje (320 MHz) dvigne frekvenco valovanja vsake celice v telesu in tako pomaga pri vrnitvi na naravno delovanje. Vsako zelišče to naredi na svoj način, posledica pa je, da postanejo misli bolj jasne, lažje ločimo, kaj je pomembno in kaj ne, hitreje se osredotočimo na prave rešitve težav (in ne na težave same). Ko so misli jasne in nepotreben balast odpade, je naenkrat tudi spomin čist ter neoviran.

Premislimo še enkrat, ali res potrebujemo toliko dražljajev in toliko (navideznih) informacij, da bi se počutili obveščene? Ali nas res zanima zasebno življenje “slavnih”? Zakaj nas bolj ne zanima naše zasebno življenje in življenje ter misli naših najbližjih? Iskren pogovor ali samo sproščeno druženje ob preprosti hrani in klepetu s prijatelji nam da mnogo več informacij ter “všečkov” kot vse aplikacije na družabnih omrežjih.