Miti in dejstva o prašičji gripi

    Zadnje čase kroži veliko informacij v zvezi s prašičjo gripo, ki se je začela v Mehiki in razširila po svetu. Vendar kaj od tega, kar slišimo ne televiziji dejansko drži?

    Mit: Prašičjo gripo lahko dobimo, če jemo svinjsko meso.
    Dejstvo: To nikakor ne drži, saj so v Rusiji že davno ukinili svinjsko meso uvoženo iz Mehike, od koder virus izvira …
    Virus se prenaša iz človeka na človeka, tako kot tudi večino ostalih virusov, preko kašljanja ali smrkanja, dotikanja … Ljudje se lahko nalezemo virusa prašičje gripe tako, da se dotaknemo nečesa, na keterem je ta virus. Prenašalci virusa smo lahko celih 7 dni, inkubacijska doba pa traja 48 ur.

    Mit: Če ste se cepili proti navadni gripi, ne morete zboleti za prašičjo gripo.
    Dejstvo: Strokovnjaki pravijo, da navadna cepiva proti gripi ne vsebujejo seva A, ki povzroča trenutno gripo.
    Obstaja možnost, da če bodo razsežnosti te gripe prekoračile meje, da bo večja verjetnost, da bodo lahko dejansko našli poponoma varno in delujoče cepivo proti takšni gripi.

    Mit: V nevarnosti ste le, če ste zelo stari, ali pa v zelo rosnih letih.
    Dejstvo: Prašičjo gripo lahko dobite v vsakem primeru, starost nima večjega vpliva na to.


    Mit: Obstaja možnost, da umremo vsi.
    Dejstvo: Tudi najbolj smrtonosna gripa, leta 1918 je ubila le vsakega desetega okuženega. Znanstveniki pa sedaj ugotavljajo, da bi se tudi teh 10% ljudi dalo rešiti, če bi takrat imeli takšno znanje o medicini, kot ga imamo danes.

    Mit: Pametno je preventivno jemati antibiotike
    Dejstvo: Antibiotiki napadejo bakterije in ne virusov, zato v bistvu nimajo nikakršnega učinka proti gripi.

    Mit: Dobro se je cepiti sedaj, kot pa kasneje, ko ne bo več cepiva

    Dejstvo: Države so dokaj dobro preskrbljene s cepivom, zato se vam tega ni potrebno bati.

    PREBERITE TUDI:  Začimbe, ki bi morale svoje mesto imeti v vsaki kuhinji

    Priporočljivo pa je, da:

    • si prekrijete obraz z roko, ali robčkom, če kašljate ali smrkate. Umazanih robčkov pa ne uporabljate več.
    • si redno umivte roke. Najbolje je uporabiti milo ter toplo vodo ter dobro drgini 15-20 sekund.
    • se izogibate pogostega dotikanja nosu ali ust.
    • se izogibate vseh, kateri kažejo znake bolezni.
    • ostanete doma, če ste zboleli. Prav tako pa omejite stike z ostalimi, zdravili ljudmi.
    • pokličete zdravnika, če imate vročino višjo od 39stC ali tipične gripozne sindome – glavobole, bolečine, mrzlico ter kašelj. Slabost, diareja ter bruhanje so prav tako lahko sindromi gripoznega obolenja.
    Povejte svoje mnenje - kometirajte