0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaKonsolidacija spominov med spanjem: kaj si v resnici zapomnimo?

Konsolidacija spominov med spanjem: kaj si v resnici zapomnimo?

MORDA VAS ZANIMA

Znano je, da je spanje nujno za obnovo energije, vendar to še zdaleč ni edini razlog, zakaj je kakovosten spanec tako pomemben. Med drugim lahko to, koliko in kako spimo, vpliva tudi na naš imunski sistem, seveda pa je spanje nujno tudi za utrjevanje naših spominov. Toda kako v resnici poteka ta proces? Kako se naši možgani odločajo, kaj zavreči in kaj ohraniti? Čeprav so se s tovrstnimi vprašanji ukvarjali že številni raziskovalci, določene podrobnosti še vedno niso povsem jasne. Nova raziskava, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji Nature Communications, tako predstavlja dragocen doprinos, saj omogoča boljše razumevanje procesa pomnjenja. Kot so ugotovili raziskovalci z univerze v Ženevi, ki so se podpisali pod omenjeno študijo, naj bi bili podobno kot v budnem stanju precej pristranski tudi pri selekciji spominov med spanjem …

- Oglas -

Lahko »nagrada« pripomore k uspešnejšemu pomnjenju?

Znanstveniki, ki so izvedli raziskavo, so si pomagali s t. i. funkcionalno magnetno resonanco in elektroencefalografijo (EEG). Sodelujoči v raziskavi so igrali dve različni igri, medtem ko so raziskovalci s pomočjo omenjenih metod zbirali podatke o aktivnosti v njihovih možganih. Prva igra je temeljila na labirintu, pri drugi igri pa je šlo za prepoznavanje obrazov. Raziskovalce je zanimalo, kateri deli možganov so bili med obema igrama najbolj aktivni. Pomemben del eksperimenta je bilo to, da je bila za vse sodelujoče ena od iger prirejena tako, da je bilo nemogoče zmagati. Znanstveniki so namreč želeli preveriti, ali lahko »nagrada«, torej zmaga, vpliva na možgansko aktivnost.

Možgani precej manj zainteresirani za negativne spomine

Po igranju iger je sledilo spanje v napravi za slikanje s pomočjo magnetne resonance, kar je omogočilo nadaljnje zbiranje podatkov o dogajanju v možganih. Čas spanja je bil omejen na en spalni cikel. T. i. konsolidacija spominov je potekala predvsem med globokim spanjem. Eden od elementov konsolidacije oziroma utrjevanja spominov je seveda tudi odločanje o tem, katere spomine je vredno obdržati in katere je mogoče brez težav zavreči. Med globokim spanjem naš hipokampus privzame vlogo nekakšnega videopredvajalnika. Predvaja namreč spomine, ki smo jih nabirali podnevi, in pošilja informacije do možganske skorje, s čimer ne utrjujejo nevronske povezave. Kot se je izkazalo, so možgane oseb, ki so sodelovale v eksperimentu, precej bolj zanimali spomini, povezani z igro, v kateri so zmagali, kot pa z igro, ki so jo izgubili. Ko so osebe zaspale, so sicer najprej »razmišljale« o obeh igrah, toda ko so zdrsnile v fazo globokega spanja, so na situ praktično brez izjeme ostali samo še pozitivni spomini.

Ali lahko vplivamo na to, kaj si bomo zapomnili in kaj bomo pozabili?

Po zbujanju so sodelujoči v raziskavi ponovno odigrali obe igri. Rezultat je bil pričakovan: intenzivnejša konsolidacija spominov, povezanih z določeno igro, je pomenila, da so bili nato pri igranju uspešnejši kot pred spanjem. Pomnjenje je vsekakor kompleksen proces, ki vključuje številne stranpoti in navidezno nelogične izbire, toda po drugi strani so vsaj določeni elementi tega procesa precej smiselni. Ne moremo sicer neposredno vplivati na to, kateri spomini se bodo usidrali in kateri bodo izpuhteli, toda opisana raziskava vendarle prinaša pomemben uvid, s pomočjo katerega lahko vsaj deloma vplivamo na proces konsolidacije spominov: če informacije, ki jih želimo v spominu ohraniti dlje časa, povežemo z nečim pozitivnim, je verjetnost za to, da si jih bomo zares zapomnili, precej večja.

- Oglas -

Preberite tudi: Kaj so lucidne sanje in kako vam lahko pomagajo pri premagovanju strahov?

NAJNOVEJŠE