Prijava
Bi živeli v hiši, ki je bila izdelana iz človeških iztrebkov? Ideja se zdi morda na prvi pogled odvratna, vendar se lahko zgodi, da bodo imele že v bližnji prihodnosti opeke, izdelane (tudi) iz človeškega blata, vedno pomembnejšo mesto pri gradnji. Uporaba tovrstnega gradbenega materiala bi lahko rešila kar nekaj okoljskih problemov.
Zdi se, da smo resnično korak bližje alternativnim možnosti uporabe človeških bioloških odpadkov. Znanstveniki z univerze RMIT v avstralskem Melbournu so namreč uspeli najti način za predelavo človeškega blata v opeke …
Za izdelavo opeke uporabljena kombinacija blata in gline
Eden izmed problemov, povezanih z odpadki, je tudi povečevanje količine trdnih bioloških odpadkov. Hkrati pa se pojavlja tudi težava pri zagotavljanju zadostne količine ustrezne zemlje za izdelavo tradicionalnih opek, namenjenih gradnji različnih objektov. Opeke iz človeškega blata bi lahko prispevale k reševanju obeh težav.
Pri tem je sicer treba poudariti, da opeke, ki so jih izdelali avstralski znanstveniki, seveda niso ustvarjene izključno iz človeških iztrebkov. Ti so namreč predstavljali le približno 25 odstotkov uporabljenih materialov, preostalih 75 odstotkov pa je predstavljala glina. Avstralske znanstvenike je k temu na prvi pogled nenavadnemu eksperimentu spodbudil podatkov, da naj bi bilo kar približno 30 odstotkov vseh trdnih bioloških odpadkov, ki jih »proizvede« človek, neuporabljenih.
Kako kakovostne so lahko takšne opeke?
Čeprav ste morda pomislili, da človeško blato ni najbolj varen material za uporabo pri gradnji, pa je testiranje opek, ki so bile izdelane, razkrilo precej drugačno sliko. Šlo naj bi namreč za izjemno trdne opeke, ki naj bi se zlahka kosale z najkakovostnejšimi gradbenimi materiali. Čeprav ima velik del zaslug za to zagotovo uporaba gline, se zdi, da k trdnosti strukture svoje prispeva tudi človeško blato.
Obstaja še nekaj dobrih razlogov, ki govorijo v prid uporabi teh inovativnih opek. Ko primerjamo različne gradbene materiale in se sprašujemo, kako ekološki oziroma okolju prijazni so v resnici, je gotovo nujno, da upoštevamo tudi sam postopek izdelave. Ena pomembnih prednosti opek iz človeškega blata naj bi bila ta, da se pri njihovi izdelavi porabi bistveno manj energije kot pri konvencionalnih gradbenih materialih.
Pri vplivu na okolje je seveda zelo pomembno tudi podatek o izolacijskih lastnostih posameznih materialov. Če bi bila izolacija objekta, zgrajenega iz navidezno ekoloških materialov, zelo slaba, bi to pomenilo ogromno toplotnih izgub, kar bi vplivalo tako na stroške kot na okolje. Tako je izjemno dobra novica, da naj bi opeke iz človeškega blata zagotavljale tudi precej boljšo izolacijo kot številni drugi materiali, ki se uporabljajo pri gradnji.
Zanimive rešitve pri razvoju alternativnih gradbenih materialov
Danes sicer večina ljudi ne razmišlja pretirano o tem, kaj se zgodi z vsebino straniščne školjke, ko potegnemo vodo. A ti iztrebki seveda morajo nekam iti, pri čemer je zagotovo izredno pomembno, da končajo nekje, kjer bodo imeli čim manj negativnega vpliva na okolje. Opeke iz človeškega blata se zdijo tako zelo domiselna rešitev, seveda pa obstajajo tudi druge praktične možnosti – na primer predelava v gnojila za rastline. Pomembno je predvsem, da ti odpadki ne končajo v vodi, saj bi se s tem njena varnost in posledično tudi uporabnost bistveno zmanjšali.
Projekt avstralskih znanstvenikov je vsekakor vreden pohvale, seveda pa velja podobno tudi za druge projekte, katerih cilj je ustvarjanje bolj ekoloških gradbenih materialov. Eksperimenti, ki potekajo na tem področju, so pogosto zelo zanimivi. V zadnjem času je denimo kar nekaj navdušenja požel tudi gradbeni material iz pezdirja konoplje, limete in vode. Zanimivo bo torej spremljati, kaj (vse) bo na tem področju prinesla prihodnost.
