0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Vrt & VrtnarjenjeKatera sorta zelja je zame najprimernejša?

Katera sorta zelja je zame najprimernejša?

MORDA VAS ZANIMA

Izbira zelja ni tako preprosta, kot bi si človek lahko mislil. Na voljo je kar nekaj sort zelja, ki se med seboj razlikujejo po zgodnosti in s tem tudi po uporabi. Zato vam priporočamo, da je vaše vodilo pri izbiri sorte to, za kakšen namen želite imeti zelje. Je to izključno za svežo porabo, za enolončnice, solate ali je to predvsem za kisanje zelja?

- Oglas -

Če pa želite nekaj vmes, potem tudi izberite tako sorto, ki to omogoča. Dobro je tudi vedeti, da bo zelje dobro raslo tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Potrebuje veliko hranil, zelo pa nam bo hvaležno za kompost – zlasti v mesecih ko ni zmožno prenesti mraza.

Zgodnje do srednje zgodnje sorte

Med zgodnjimi do srednje zgodnjimi sortami  se zelje goji z namenom sveže sprotne porabe. Take sorte niso prvotno namenjene skladiščenju v jeseni in prek zime, niti niso namenjene  za kisanje zelja. To so sorte, ki dozorijo približno 70 do 90 dni po setvi. Taki sorti sta npr. New Mirodimaru in Ditmar.

Srednje pozne sorte

Srednje pozne sorte so tiste, ki dozorijo po približno 100 do 120 dneh. Navadno imajo težje glave in so primerne tako za svežo porabo kakor tudi za kisanje. Taki sorti sta npr. Futoško in Slava.

- Oglas -

Pozne sorte

Pozne sorte zelja dozorijo po približno 140 dneh po setvi. Navadno imajo tanjše fine liste, zato so odlične za kisanje. Odlično se tudi skladiščijo. Taka sorta je npr. Varaždinsko.

Rdeče zelje

Ima vijolične rdeče glave. To zelje je navadno pozno in dozori približno 140 dni po setvi. Sproti ga lahko uporabljamo svežega, lahko pa ga tudi skladiščimo.

Kitajsko zelje

Med vrstami zelja poznamo tudi kitajsko zelje, ki sodi v isto družino Brassica – navadno so to zgodnje sorte, ki dozorijo okrog 70 dni po presajanju. Običajno se ga uporablja za kuhanje in za svežo porabo v solatah. Namenjeno pa je  sprotni porabi in ne dolgemu skladiščenju.

Katero vrsto zelja izbrati

Namig: Cvetlica med zeljem

Ognjič, kot obvezna in najlepša cvetlica zelenjavnega vrta, vpliva na dobro zdravje tal in rastlin. Posejemo ga povprek po vrtu. Zaseje se tudi sam. Tam, kjer moti rast drugih vrtnin, ga odstranimo. Cvetove damo v vazo, z ostanki pa prekrivamo tla med vrtninami. V svoji bližini ga ima najraje zelje, pa tudi paradižnik in fižol.

- Oglas -

Če nimamo dovolj rastlinske mase za zeleno odejo, prekrivamo tla samo tistim rastlinam, ki to najbolj potrebujejo. Če imamo veliko polžev, tal okoli mladih rastlinic ne prekrivamo! Tla prekrivamo tistim rastlinam, ki imajo dolgo rastno dobo, kot sta tudi zelje in zelena. Pri zelju pa s prekrivko tudi zmanjšamo napad bolhačev.

Vzgoja sadik zelja

Seveda lahko sadike kupimo pri lokalnem pridelovalcu, vendar je vzgoja sadik iz semena zelja zelo preprosta. Seme posejemo  štiri tedne, preden pričakujemo zadnjo zmrzal. Po setvi ga damo na svetel in topel prostor, zemlja mora biti stalno vlažna. Na prosto presadimo sadike, ko imajo te tri prave liste in ni več nevarnosti zmrzali. Pri saditvi na prosto jih sadimo globlje, kot so rasle v lončkih.

Zgodnje zelje: Za sadike sejemo v začetku aprila v toplo gredo, ogrevan rastlinjak ali na okensko polico in to 0,3–0,5 g na 10 m2. Na prosto presajamo aprila in maja na razdaljo 50 x 60 cm. Glave pobiramo junija in julija.

Pozno zelje: Za sadike sejemo v začetku maja na prosto, in to 0,3–0,4 g na 10 m2. Presajamo maja in junija na razdaljo 50 x 60 cm. Glave pobiramo od septembra do novembra.

Tri tedne po sajenju sadikam dodamo obilo zrelega komposta, priporočljivo pa je zastirati tla s slamo ali drugimi materiali, da ohranjamo tla vlažna in preprečimo rast plevelom. Zaradi neenakomernega zalivanja oz. oskrbe z vodo lahko začnejo glave pokati. To preprečimo tako, da rastlino rahlo polkrožno zasukamo ali pa steblo z nožem na dveh mestih rahlo plitvo zarežemo. Tako preprečimo tudi, da bi zelje tvorilo cvetno steblo.

Dobri sosedje v mešanem posevku so: nizek fižol, grah, korenček, solata, zelena, paradižnik, facelija, kamilica, kumina (izboljšujeta aromo). Slabi sosedje pa: česen, druge kapusnice, čebula. In še mešani posevek za kitajsko zelje: dobro raste v družbi s fižolom, grahom, kolerabico in špinačo.

Kitajsko zelje

Pobiranje pridelka

Z ostrim nožem odrežemo glave, pustimo pa steblo, da naredi še majhne glavice, ki jih potem sveže porabimo podobno kot brstični ohrovt. Najbolje ga prezimimo v dobri kleti v lesenih gajbicah, z glavno korenino ali brez nje.

Največkrat pri zelju naletimo na težavo, da le to ne oblikuje glav.

Možni razlogi za to so:

  • Zelje ne mara vročine. Če smo  sadike sadili prepozno, v vročini, je ta lahko eden izmed razlogov, zakaj ne tvori glav.
  • Zelje potrebuje veliko vlage, padavin ali zalivanja, vendar kljub temu ne prenese stoječe vode. Torej morajo biti tla, na katerih raste, dobro prepustna. Če po obilnem dežju opazite, da se voda še nekaj časa zadržuje na površini, ta gotovo ni primerna za gojenje zelja.
  • Na zeljne glave je treba tudi malo počakati. Včasih smo kar preveč neučakani. Glede na sorto, ki smo jo izbrali (zgodnja do pozna) potrebuje zelje, da oblikuje glave, od dva do več kot tri mesece. Če torej po enem mesecu še ni glav, se potolažimo in počakamo. V času od sajenja do začetka razvoja glave bo rastlina razvila kar nekaj velikih listov, kar je povsem v redu, kajti samo močna rastlina z veliko listi bo razvila glave.
  • Zelje oblikuje glave v središču med listi, ki so odprti. Včasih tega »srčka« ali središča ni, in ob podrobnejšem pogledu lahko opazimo, da ga je kakšna žival, žuželka pojedla. Iz take sadike ali odrasle rastline se glava ne bo razvila.
  • Zaradi pomanjkanja vode ali prevelike vročine je rastlina v stresu in zato preskoči razvojno fazo tvorbe glave – tako je sploh ne tvori.

Še več nasvetov za vaš vrt boste našli v naši rubriki za Vrtnarjenje.

NAJNOVEJŠE