Prijava
Na vrtovih se skriva prava zakladnica zdravja. Hranljive, doma gojene jesenske vrtnine so lahko vsestransko uporabne in nanje lahko ob zdravstvenih težavah gledamo tudi kot na zdravilo, ne samo kot na hrano.
Sveže jesenske vrtnine in njihova uporaba v zdravilne namene
V jeseni so nam na voljo sveže jesenske vrtnine. Tako lahko podzemno kolerabo uporabimo kot pomoč pri lajšanju kašlja in podporo shujševalnim dietam. Seme kolerabe pa je poznano tudi po svojem protirakavemu delovanju. Sok iz rdečega zelja zdravi pljučna obolenja ter odstrani črevesne gliste in druge parazite črevesja. Repo lahko uporabljamo za izboljšanje odpornosti organizma, kar bo v prihajajočih mesecih prišlo še kako prav. Uporabljamo jo lahko tudi za lajšanje težav pri vnetju grla in pri zdravljenju kašlja. V tem članku vam zelo podrobno predstavljamo najbolj uporabne in zdrave jesenske vrtnine.
Podzemna koleraba
Podzemna koleraba je bila včasih zelo poznana vrtnina oziroma poljščina. Njena pridelava pa je z zmanjševanjem števila malih kmetij močno upadla. Tudi na vrtovih je ta vrtnina zelo redko prisotna.
Gojenje pozdemne kolerabe
Koleraba, ki tudi spada med jesenske vrtnine je sicer zelo preprosta za gojenje, skladišči se dolgo v jesen in celo v pozne zimske mesece. Ena izmed njenih prednosti, je tudi ta, da jo svežo skladiščimo v kleti ali na gredici. Sejemo jo sicer že julija, če hočemo imeti velike gomolje. Dozori okoli 90 dni po setvi. Primerna je za vzgojo v pozno jesen. Sejemo jo na stalno mesto, posevek nato redčimo na razdaljo vsaj 20 cm. Po setvi in v sušnih obdobjih posevek zalijemo, po potrebi plevemo. Koleraba razvije velike gomoljaste korenine. Meso gomoljev je rumene barve, lupina pa rumenkasto obarvana z vijoličnimi in zelenimi odtenki. Dozori v jeseni in ker je odporna na mraz, jo lahko dolgo pustimo na gredici. Shranimo jo v kleti ali pa jo z debelo plastjo slame prekrijemo na vrtu in jo pulimo po potrebi. V shrambi jo lahko imamo tudi štiri mesece. Iz nje lahko pripravljamo okusne enolončnice, prikuhe, pireje.
Uporaba podzemne kolerabe pri zdravstvenih težavah
Poleg tega, da je krasna vrtnina za gojenje, shranjevanje in uporabo, je koleraba tudi vrtnina, ki se jo priporoča pri shujševalnih dietah. Sok kolerabe pa je tudi domače zdravilo pri zdravljenju kašlja. Koleraba vsebuje namreč veliko vitamina C, eterična olja in minerale ter ima nizko kalorično vrednost. Zaradi teh lastnosti je priporočljivo, da jo pogosto vključimo v svoj obrok. Poleg okusne enolončnice pa lahko iz kolerabe iztisnemo okusen sok ali uporabimo celo njena semena.
Seme kolerabe je uporabno pri pripravah v raznih juhah, kot preventivo pa domače zdravilstvo priporoča uživanje praška iz zdrobljenih kolerabnih semen z namenom protirakavega delovanja.
Prašek iz zdrobljenih kolerabinih semen
Priprava praška: Potrebujemo 100–200 gramov suhega semena kolerabe. Semena lahko v terilnici na roke zmeljemo v prah, če pa imamo doma mlinček za kavo, jih lahko zmeljemo kar v tem mlinčku.
Uporaba: 1–3 krat na dan, za noževo konico praha pojejte med obrokom.
Sok iz kolerabe
Sok iz kolerabe je primeren za lajšanje kašlja. Priporočena je tudi njegova uporaba v shujševalnih dietah.
Priprava soka: Potrebujemo 1–2 gomolja kolerabe. Očiščene gomolje zmeljemo v multipraktiku in precedimo skozi cedilo, če imate na voljo sokovnik, pa sok pripravite z njim.
Uporaba: 2–3 krat na dan po eno jušno žlico, lahko ga zmešamo z malo vode ali s čajem.
Rdeče zelje
Poleg bolj poznanega belega je zelo okusno in vsestransko uporabno tudi rdeče zelje, ki ima značilno vijolične rdeče glave. To zelje je navadno pozno in dozori, zato smo ga vključili med jesenske vrtnine – približno 140 dni po setvi. Uporabljamo ga lahko svežega, lahko ga tudi skladiščimo.
Gojenje rdečega zelja
Zelje lahko sejemo maja in junija na prosto. Sadimo na razdaljo 50 x 60 cm. Ker zelje raste zelo počasi, lahko hitro rastoče vrtnine sejemo kar med zelje. Izkušnje so pokazale, da je na osebo dovolj do 10 zeljnatih glav. Lepe zelnate glavice bomo dobili, če bomo skrbeli, da bo imelo zelje dovolj vode. Zato je pomembno, da ga poleti v obdobju hude vročine redno zalivamo. Prav tako moramo paziti na plevel. Zelje namreč raste zelo počasi in ga plevel pri tem še dodatno ovira. Ko je zelje zrelo, odrežemo glave. Teh ne peremo, temveč odstranimo zgolj zunanje (umazane) liste. Zeljnato glavo lahko nato hranite na hladnem. Če pobiramo sveže zelnate glave, lahko v poznem poletju ali jeseni, ko imamo glav obilo, z lopato prirežemo del korenin. To storimo tako, da lopato ob korenu navpično zapičimo v zemljo. S tem umirimo rast zeljnatih glav ter preprečimo, da bi glave ob obilnem poletnem ali jesenskem deževju popokale. Glave pa tako ostanejo na njivi in tako sveže dalj časa. Iz svežega zelja lahko pripravimo mnogo zanimivih jedi, kot so solate, enolončnice itd.
Uporaba rdečega zelja pri zdravstvenih težavah
Iz rdečega zelja pa lahko stisnemo tudi zeljni sok, ki ga uporabimo pri lajšanju težav. Sok iz rdečega zelja namreč zdravi pljučna obolenja. Njegovo uživanje je priporočljivo tudi ob ugotovitvi prisotnosti črevesnih glist ali drugih črevesnih parazitov.
Sok rdečega zelja
Priprava soka: Liste rdečega zelja sesekljamo v multipraktiku in jih precedimo, da sok ločimo od ostankov listov.
Uporaba: Proti glistam uživamo žličko sveže stisnjenega soka. Vsaki dve uri po žlico soka. Za boljši učinek je ob soku priporočljivo še uživanje solate iz zelja in paradižnika, ki ga okisamo in mu dodamo olivno olje.
Za zdravljenje pljučnih bolezni pa sok rdečega zelja pomešamo z medom ali sladkorjem. 2–3 krat na dan popijemo 0,5 dcl soka, v katerem smo zmešali žlico medu.
Preberite tudi članek: Kislo zelje – nesporni kralj zimskih jedilnikov
Repa
Repa je vrtnina, ki jo večinoma pripravljamo kot kislo repo. Ker se je ne kisa več toliko doma kot včasih, je tudi na vrtovih začela izginjati in jo vedno redkeje najdemo.
Več o repi najdete v članku: Repa – kraljica zimske prehrane
Gojenje repe
Repo sejemo julija in avgusta, na prva prosta mesta, ki se na vrtu pojavijo, ko nekatere vrtnine, kot je na primer zgodnji krompir, že zapustijo naš vrt. Repo sejemo v vrsto, in sicer tako, da je v vrsti razdalja med semeni 5 cm, med vrstama pa 45 cm. Med rastjo potrebuje repa veliko vlage, sicer postanejo gomolji repe trdi. Če jo posejemo v dolžini 1,5 m, bo to zadostovalo za enega družinskega člana. Seme repe kali 5 do 7 dni in že po petih do šestih tednih lahko pričakujemo prve pridelke. Ko so repe zrele oziroma so večje od žogice za namizni tenis, izpulimo vsako drugo rastlino, s čimer naredimo več prostora za preostale rastline. Repo lahko pojemo surovo ali pa jo uporabimo v enem izmed številnih receptov. Repo lahko skladiščimo v zasipnici, v izjemnih primerih tudi kar v zemlji, kjer raste. Repa namreč raste tudi pri temperaturi malo pod 0 oC. Seveda pa lahko repo tudi naribamo in si pripravimo kislo repo.
Uporaba repe pri zdravstvenih težavah
Repa ima številne zdravilne učinke in jo lahko uporabljamo za izboljšanje odpornosti organizma, kar bo v prihajajočih mesecih še kako prišlo prav. Uporabljamo jo tudi za lajšanje težav pri vnetju grla in pri zdravljenju kašlja.
Zdravilni čaj
Za ta namen si pripravimo zdravilni čaj iz repe. Potrebujemo dve čajni žlici natrganih listov in 2 dcl vode. Liste na kratko pokuhamo, prevretek pokrijemo in čez pol ure precedimo.
Uporaba: popijemo 2–4 skodelice čaja na dan.
Zdravilni sok iz repe
Za izboljšanje odpornosti organizma, lajšanje vnetja grla in zdravljenje kašlja pa lahko uživamo tudi sok iz korena repe.
Sok iz korena repe pripravimo tako, da repo očistimo, jo v multipraktiku sesekljamo v kašo in izcedimo sok, če imate na voljo sokovnik, pa sok pripravite z njim.
Uporaba: 1–2 jušne žlice soka 3-krat na dan popijemo z malo vode ali čaja. Okus soka lahko izboljšamo tako, da ga posladkamo z medom.
