Jejmo lokalno in sezonsko: Po zdravje na vrt, travnik in v gozd

Ključni poudarki:

• Poletje ponuja bogato izbiro lokalnih sezonskih živil, ki krepijo zdravje in odpornost.
• Sadje in zelenjava, kot so paradižnik, paprika, stročji fižol, borovnice in gobe, vsebujejo dragocene vitamine, vlaknine in antioksidante.
• Zelišča in domače začimbne mešanice brez umetnih dodatkov popestrijo okus jedi in nudijo zdravilne učinke.
• Z nabiranjem gozdnih sadežev in pripravo marmelad ter omak si poletje podaljšamo v zimske mesece.

Smo v obdobju leta, ko je izbira svežih, sezonskih in lokalno pridelanih živil res pestra. Če le imate košček zemlje, ga namesto z eksotičnim okrasnim grmičevjem in drevjem zasadite s plodonosnimi drevesi, del pa izkoristite za gredo. Bolj pester ko bo izbor rastlin, bolj pestra bo vaša prehrana in višji bo odstotek samopreskrbe.

Zakaj je tako pomembno, kaj jemo?

V našem telesu živijo številne bakterije, glivice in paraziti. To, ali smo z njimi v sožitju ali ne, je odvisno od tega, kako se prehranjujemo. Če jemo zdravo in tudi sicer živimo na tak način, bodo prevladovali koristni mikroorganizmi. Neželeni mikroorganizmi bodo sicer prisotni, a bodo tako rekoč pod nadzorom. Če jemo razvrednoteno, mrtvo hrano, pa bodo prevladovali neželeni mikroorganizmi in paraziti, (ne)hrana dobesedno gnije v našem prebavnem traktu, naše telo postaja odlagališče toksinov, ki jih ti neželeni mikroorganizmi izločajo.

Temu primerno je tudi naše počutje. Mikrobiom v črevesju lahko spremenimo le, če spremenimo svoje prehranjevalne navade. Tega se dosti laže lotimo zdaj, ko imamo na voljo res ogromno sezonske zelenjave. Več ko bomo vključevali zelenjave in sadja, manj bo prostora za nezdravo hrano, manjša bo tudi želja po sladkarijah in nezdravih prigrizkih.

Sadovnjaki nam že ponujajo zgodnje sorte jabolk, hruške, marelice, breskve, slive, grozdje. Naužijte se svežega sadja, saj je narava sladkorje pametno zapakirala skupaj z minerali, vlakninami in drugimi biološko aktivnimi snovmi, ki uravnavajo prebavo, vežejo strupene snovi in imajo še številne druge koristne vplive na naše telo. V dobi smutijev smo skorajda že pozabili žvečiti, zato si to sadje privoščite v nepredelani obliki, vaše dlesni vam bodo hvaležne.

Na vrtu se bohotijo zreli paradižniki, paprike in druga zelenjava. Iz paradižnika in paprike lahko pripravimo sataraš, da bo naša prehrana bolj pestra tudi pozimi in spomladi. Prav tako lahko pripravimo paradižnikovo mezgo ali različne omake, ki jih dodajamo jedem. V nadaljevanju je navedena značilna zelenjava poletja s koristnimi sestavinami in učinki na naše telo.

PREBERITE TUDI

Kako do cenejših vitaminov in prehranskih dopolnil?

Stročji fižol odlikuje velika vsebnost beljakovin, železa, kalcija, kalija, vitamina C in prehranskih vlaknin. Stročji fižol je prav gotovo eno izmed živil, ki bi se morala zdaj na vašem jedilniku pogosto pojavljati. Prepustite domišljiji prosto pot, saj je to zelenjava, iz katere lahko pričaramo različne jedi.

Paradižnik je s svojo rdečo barvo prava popestritev jedi in najbolj priljubljen pridelek poletja. Bogat je s številnimi vitamini in minerali, daleč najpomembnejši pa je likopen, antioksidant, ki mu daje barvo, za nas pa je pomemben, ker lovi proste radikale.

Paprika je priljubljena zaradi svoje hrustljavosti, lepo prispeva k aromi jedi, njena najpomembnejša sestavina je kapsaicin, ki preprečuje zgoščevanje krvi (POZORNOST velja za ljudi, ki so nagnjeni k spontanim krvavitvam). Paprika se ponaša tudi z eno najvišjih vsebnosti vitamina C med zelenjavo.

Korenje je prava bomba betakarotena, ki je predstopnja vitamina A, vsebuje tudi precej selena, vendar je v surovem korenju težko dostopen, zato ga je bolje temeljito prekuhati in zaužiti z nekaj maščobe, saj je vitamin A v maščobi topen vitamin.

Krompir je bogat s pomembnimi mineralnimi snovmi in mikroelementi, zaradi svojih lastnosti in praktičnosti uporabe je na jedilniku kar vse leto. Seveda najbolj tekne mlad pečen krompirček z nekaj zelišči.

Bučke imajo ugoden vpliv na črevesno sluznico. Ker imajo malo kalorij, jih lahko s pridom vključujemo v shujševalne diete. Odlično se kombinirajo z drugo zelenjavo.

Grah je bogat z beljakovinami, magnezijem, vlakninami in vitaminom B1, ki skrbi za delovanje živčevja.

Solata se nam ob pogosti navzočnosti na mizi ne zdi prav nič posebnega, pa vendar je pravi zaklad magnezija in vlaknin. Pri solati nas ni treba skrbeti, če imamo radi veliko porcijo, saj vsebuje malo kalorij.

Kumare vsebujejo veliko vode, vitamin E, silicij in malo kalorij. Odlično delujejo na črevesje, njihov sok blaži sončne opekline.

Por vsebuje žveplove spojine, ki mu dajo značilen vonj in okus. Por nam naredi red v želodcu, saj dobesedno pomete z neželenimi bakterijami in glivicami. Zelo dober učinek ima tudi na kri in žile.

Iz sezonske zelenjave lahko skuhate okusne čorbe in juhe, zelenjavne narastke, zavitke in rižote. Še bolje je, da čim več zelenjave pojeste surove, to velja v primeru, da je vaš prebavni trakt popolnoma zdrav, saj je presna zelenjava teže prebavljiva in jo je bolje pripravljati na pari.

Vrtovi so prav tako polni začimb in zelišč, ki jih uporabite sveže, višek posušite. Med priljubljena zelišča sodijo timijan, rožmarin, majaron, bazilika in drobnjak. Na travniku, kjer ne uporabljajo mineralnih gnojil, si lahko naberete materino dušico ali divji timijan. Že med samim nabiranjem boste deležni aromaterapije zaradi visoke vsebnosti eteričnega olja, za še večji učinek cvetove pomečkajte med dlanmi in uživajte v blagodejnem učinku. Posušite jo, pozimi vam bo prav prišla za pripravo zdravilnih napitkov, ko vas bodo pestila obolenja dihal ali težave s prebavili. Eksperimentirajte z začimbnicami. Rožmarin lahko dodate praktično v vsako jed. Odličen je na pečenem krompirju v kombinaciji s timijanom.

Zdaj je tudi čas za pripravo domače začimbne mešanice (vegete), ki jo lahko pripravite iz posušenih sestavin ali uporabite kar sveže. To je bolj zdrava izbira, ker ne bo vsebovala ojačevalca okusa, bo pa prispevala k pristni in čudoviti aromi vaših jedi.

Za začimbno mešanico iz posušenih zelišč potrebujemo:

• 500 g korenja
• 400 g zelene
• 400 g peteršiljeve korenine
• 250 g čebule
• 1 por
• 2 papriki (rumena, rdeča)
• 2 paradižnika
• 5 strokov česna
• šopek luštreka
• šopek peteršilja
• šopek bazilike
• šopek drobnjaka
• šopek timijana

Vse sestavine očistimo, narežemo na tanke rezine in posušimo na zraku, v dehidratorju ali v pečici. Pazimo, da bo vse res lepo posušeno. Vse sestavine zdrobimo v mešalniku ali multipraktiku in temeljito zmešamo z 1 žlico kurkume v prahu in 200 g soli. Mešamo tako dolgo, da nam ustreza velikost sestavin. Če želimo večje koščke zelenjave, mešamo krajši čas, če želimo bolj fino mleto mešanico, mešamo dalj časa. Mešanico napolnimo v steklene kozarčke ali kakšno drugo embalažo, kot so npr. keramične doze. Tako pripravljeno mešanico bomo lahko uporabljali vse leto.

V Sloveniji imamo tudi to srečo, da je gozd javno dobro in lahko vanj zaide vsakdo ter si nabere do 2 kg plodov dnevno, ki jih gozd nudi, razen v redkih izjemah, kjer lastnik gozda svoj gozd uporablja za pridobitne dejavnosti, npr. za pridelavo kostanja, kar pa mora biti označeno.

Sezona gob se včasih začne tudi precej hitro in si lahko že med poletjem privoščite gobjo pojedino. Gobe imajo izredno kulinarično vrednost zaradi številnih vonjev in okusov, s prehranskega stališča bi jih lahko uvrstili med zelenjavo in meso. Ne vsebujejo veliko makrohranil, so pa bogate z minerali in vitamini. Primerne so za pripravo na različne načine, od dušenja, pečenja, cvrtja do kuhanja, nekatere so primerne za uživanje kar surove.

Če jih želimo shraniti za čez zimo, jih lahko posušimo, vložimo ali zamrznemo. Ne bo odveč opozoriti, da nabirajte samo tiste vrste gob, ki jih dobro poznate. Drži, da je jed iz več vrst gob bolj okusna, vendar so tudi v svetu gob primerki, ki lahko resno ogrozijo vaše zdravje in življenje. Če bi želeli spoznati nove vrste gob, se pridružite enemu od številnih gobarskih društev ali obiščite razstavo gob, kjer vam bodo izšolani strokovnjaki podali koristne informacije o gobah in vam gobe v živo pokazali ter vas opozorili na posebnosti posameznih primerkov in možne zamenjave. Nikakor se v gozd ne odpravite s knjigo.

Recept za odlično gobovo omako za testenine:

• 50 dag mešanih gob (jurčki, golobice, lisičke, bisernice …)
• olje ali maslo
• 2 stroka česna
• 1 žlica sesekljanega peteršilja
• 2 dcl sladke smetane
• sol
• poper

Na olju ali maslu popražimo česen in peteršilj, da lepo zadiši, dodamo gobe in jih dušimo, da postanejo mehke. Nato dodamo še smetano, ki pa ne sme vreti. Solimo in popramo. Odlična omaka je pripravljena. Z njo takoj prelijemo testenine. Zraven tekne solata. Dober tek!

Poleg gob je zdaj čas tudi za borovnice, divje maline, robide, ribez, kosmulje in gozdne jagode, ki so prava bomba antioksidantov, vitaminov, rudninskih snovi in res dobrih okusov ter vonjav.

Z nadmorsko višino se spreminja čas zorenja. Če se pomikamo nekoliko više, je čas zorenja poznejši, tako bomo borovnice na nadmorski višini 1500 m lahko nabirali okrog 15. avgusta. Tako si lahko zelo podaljšamo obdobje, ko uživamo v svežih plodovih. Če je pridelka veliko, lahko iz teh sadežev skuhamo odlično marmelado, ki nas bo na poletje spominjala vse do naslednje sezone. Lahko jo pripravimo takole. Sadje stresemo v posodo s cedilom in začnemo kuhati. Sadje nekoliko potlačimo, da v posodo pod cedilom izteče čim več soka.

Sok po potrebi osladimo in shranimo v steklenice. Tako odcejeno sadje stresemo v kozico in nadaljujemo kuhanje, sladkamo po okusu s svojim priljubljenim sladkorjem, medom ali sirupom. Želirnega sredstva po vsej verjetnosti ne bo treba dodajati in tudi čas kuhanja bo krajši, saj smo začeli z bolj gosto maso, ker smo sok že odlili. Marmelado shranimo v manjše kozarčke, da se po odprtju ne bo imela časa pokvariti. Tako izdelana marmelada je lahko odlično darilo, v tem primeru kozarček okrasimo s kosom blaga in pentljo.

Da bi izkoristili kar največ hranilnih snovi iz sezonskih živil, je tu še nekaj napotkov:

1. Sadja in zelenjave ne lupite, če to res ni potrebno. Pred zaužitjem ju le operite.
2. Raje surovo kot kuhano. Če že kuhano, potem kuhajte v sopari ali s čim manj vode in čim krajši čas.
3. Raznolikost barv – bolj močna ko je barva sadja in zelenjave, več vitalnih snovi vsebuje. Uživajte v barvah!
4. Zelenjavo vključite v prav vsak obrok.
5. Ne pozabite temeljito žvečiti – bolj ko je hrana prežvečena, laže se bo prebavila in boljši bo izkoristek hranil.

Zdaj res ni razloga, da v svoj jedilnik ne bi vključili več raznolike, nepredelane, žive hrane.

Preberite tudi:

Jesenski gobarski vodnik z Bojanom Arzenškom