DomovVrt & VrtnarjenjePo zadnji jesenski košnji trave tega nikar ne storite...

Po zadnji jesenski košnji trave tega nikar ne storite – Večina vrtnarjev dela napako

Ko se jesenske temperature dovolj spustijo, se konča tudi obdobje redne košnje trate. Večina vrtnarjev ve, da zadnja košnja pred zimo igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdrave in goste trave spomladi. A pogosto vprašanje, ki se vsako leto znova pojavi, je: ali je treba trato po zadnji jesenski košnji pograbiti, ali pa jo lahko pustimo takšno, kot je?
Odgovor ni vedno preprost, saj je odvisen od vremenskih razmer, vrste trave in količine odrezkov. V nadaljevanju bomo razjasnili, zakaj je grabljenje lahko koristno, kdaj ga ni treba izvajati in kako s pravilnim pristopom pripravite trato na zimo, da vas spomladi pričaka gosta, zelena preproga.

Zakaj je zadnja košnja tako pomembna

Preden se lotimo vprašanja grabljenja, si poglejmo, zakaj zadnja jesenska košnja sploh zahteva več pozornosti kot poletne.
V jeseni trava še vedno raste, a počasneje. Če jo pustimo predolgo, se med zimo poleže, zadržuje vlago in postane idealno gojišče za plesen, mah in gnilobo korenin.
Po drugi strani pa prekratka košnja oslabi korenine in poveča možnost, da jo mraz poškoduje.

Priporočena višina zadnje košnje:
4–5 cm (za večino travnih mešanic).
Tako trava ostane dovolj močna, da preživi zimo, a ne preveč dolga, da bi se polegla in zadržala vlago.

Ali je treba trato po košnji pograbiti

Odgovor je: da – v večini primerov je grabljenje po zadnji košnji priporočljivo, saj pomaga ohraniti trato zdravo in preprečuje razvoj bolezni. A obstajajo izjeme.

Kdaj je treba trato pograbiti

Če je trava mokra, gosta ali ste uporabljali kosilnico brez zbiralnika, se med rezanjem nabere precej odrezkov, ki ostanejo na površini.
Ti odrezki se ne razgradijo hitro, saj je jeseni hladneje in bolj vlažno. Ko se sprimejo, ustvarijo neprepusten sloj, ki preprečuje dostop zraka in svetlobe. Posledica so rumeni madeži in razvoj plesni snežne gnilobe spomladi.

Grabljanje v tem primeru:

  • odstrani odvečne odrezke, ki bi dušili travo
  • omogoči boljše prezračevanje korenin
  • prepreči razvoj bolezni in mahu
  • pospeši sušenje trate po dežju

Za grabljenje uporabite mehke, elastične grablje (npr. plastične ali pahljačaste kovinske), da ne poškodujete korenin.

Kdaj grabljenje ni nujno

Če ste med zadnjo košnjo uporabili kosilnico z dobrim mulčenjem, ki sesekljane delce enakomerno razporedi po tleh, grabiti ni treba.
Mulč deluje kot naravno gnojilo – razgrajuje se počasi in sprošča hranila v zemljo, kar krepi korenine.

Vendar pa to velja le, če:

  • so bili odrezki kratki (do 1 cm),
  • trava ni bila mokra,
  • in temperatura zraka ni padla pod 8 °C.

Če je bilo vreme vlažno ali hladno, se mulč ne bo razgradil dovolj hitro in lahko celo škodi.

Kaj storiti z listjem na trati

Jeseni se na trato pogosto naberejo še odpadli listi dreves, ki skupaj z odrezki trave ustvarijo vlažen in zadušljiv sloj.
To listje je treba obvezno pograbiti, saj pod njim trava ne diha, sončna svetloba ne doseže tal in se hitro pojavi plesen.

Namesto da listje zavržete, ga lahko:

  • kompostirate,
  • uporabite kot zastirko za občutljive rastline,
  • ali z njim obogatite kompostno mešanico.

Če ga pred tem zmeljete s kosilnico, se bo razgradilo še hitreje.

Dodatna jesenska opravila za zdravo trato

Zadnja košnja in grabljenje nista edina koraka pri pripravi trate na zimo. Jesen je pravi čas za nežno nego, ki ji pomaga, da okrepi korenine in se brez težav prebudi spomladi.

Priporočila za popolno jesensko nego:

  • Zračite trato z vilami ali prezračevalnimi čevlji, da izboljšate dotok kisika.
  • Posujte pesek in kompost – izboljša strukturo zemlje in odvajanje vlage.
  • Dodajte jesensko gnojilo z več kalija in manj dušika – to okrepi korenine.
  • Odpravite mah s specialnimi pripravki ali naravnimi metodami (npr. z apnom).

Te preproste naloge bodo zmanjšale možnost pojava bolezni in poskrbele, da bo trata spomladi hitro ozelenela.

Napaka, ki jo dela največ ljudi

Veliko ljudi po zadnji košnji trate ne pograbi, ker menijo, da se bo »trava sama razgradila«. A to je pogosta napaka.
Jeseni je proces razgradnje počasnejši kot spomladi, zato odrezki in listje ostanejo na površini, kjer zadržujejo vlago.
Ko pride zima in sneg prekrije takšno površino, nastanejo idealni pogoji za razvoj snežne plesni, ene najpogostejših bolezni zimskih trat.

Zato je pravilo preprosto:
Če niste prepričani, ali je grabljenje potrebno – ga raje opravite. Nekaj minut dela jeseni vam lahko prihrani tedne popravljanja trate spomladi.

Preberite tudi:

Jolanda Kramar
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar je novinarka in publicistka z zanimanjem za zdrav življenjski slog, ekologijo ter domače pripravke, s katerimi si lahko olajšamo življenje in podpramo zdravje. Zanimata pa jo tudi astrologija ter lepota.

NAJNOVEJŠE