Prijava
Sadili ga bomo letos, pridelek pa pobirali od oktobra pa do drugega leta februarja ali še dlje. Brstični ohrovt je namreč dvoletna rastlina. Je ena redkih rastlin, kateri pridelek bomo svežega obirali na prostem in to kar sredi zime. Njegovo močno olistano steblo, ki doseže tudi 1,5 m v višino bo v jeseni v listnih pazduhah razvil majhne brste.
Brstični ohrovt na našem vrtu
Sadimo ga lahko poleg krompirja, paradižnika, zelene, špinače, solate, pora in graha, saj so mu ti dobri sosedje. Pred sajenjem dodamo zemlji obilo komposta. Sadimo ga na razdaljo 50x 50 cm. Med posamezne rastline lahko posadimo katero izmed zelišč (npr. kamilica ali kumina), saj tako izboljšamo aromo brstičem ohrovta. Ustrezajo mu srednje težka in dobro gnojena tla s pH vrednostjo med 6,5 in 7,0. Za dober in kakovosten razvoj pridelka je pogoj zmerno hladna jesen, ki ima tople dneve in hladne noči. V topli jeseni se brst radi odpirajo, kar poslabša kakovost in količino pridelka. Ne prenaša obilo gnojenja, zato ga razen pred sajenjem kasneje ne gnojimo več. Če ga sadimo v skromno zemljo ga tekom rasti še enkrat pognojimo z rastlinsko prevrelko, nikar pa ne z lesnim pepelom, saj to povzroči, da postanejo brsti trdi.
Da pospešimo razvoj in dozorevanje brstov je potrebno rastlino vršičkati. Konec septembra je potrebno odstraniti temeljni brst, kar omogoča rastlini, da se razvijejo veliki, lepo oblikovani brsti.
Brste obiramo, ko so čvrsti, zaprti, sveži in svetlo do temno zeleno obarvani. Brste navadno obiramo od spodaj navzgor, v takem zaporedju tudi dozorevajo. Brstiči postanejo bolj nežni in okusni, če so izpostavljeni vsaj nekaj časa mrazu. Če pa nameravamo pridelek zmrzniti ga poberemo še pred prvim zimskim mrazom, da ostanejo tudi zunanji listi nepoškodovani. Lahko pa celo rastlino izkopljemo in jo obesimo v hladnem prostoru, tako ostanejo brsti sveži še nekaj tednov.
Poleg cvetače je najlažje prebavljiv med kapusnicami. Očiščene brste pripravljamo kot svežo ali kuhano solato, dodajamo enolončnicam, dušimo in pečemo, paniramo in cvremo. Listje lahko uporabimo za pripravo soka ali obkladkov. Pomaga pri koncentraciji, proti utrujenosti, dietna hrana pri hujšanju, odvaja vodo, odpravlja zaprtost, krepi imunski sistem, lase naredi bleščeče in kožo mehko.
Listnati ohrovt
Sejemo ga junija in ga postopoma do začetka avgusta presajamo na grede, ki se praznijo. Je zimska zelenjava, ki ni zahtevna, ima veliko vitaminov in mineralov katerih nam primanjkuje v jesensko zimskem času. Uspeval nam bo tudi na polsenčnih gredah. Pred sajenjem vrtni zemlji primešamo kompost in preperel hlevski gnoj. Sadike sadimo na razdaljo 40x 50 cm. Prenese zimski mraz, zato ga lahko pustimo kar na prostem, celo boljši okus dobi na mrazu. Najprej začnemo obirati spodnje liste in nato srce. Liste lahko obiramo vso zimo, nekaj dni lahko obrane liste shranimo v plastični vrečki v hladilniku. Iz njegovih listov lahko pripravljamo zelenjavne juhe, enolončnice in kot dodatek testeninam.
