Celodnevno sedenje v pisarni, stres, naglica ipd. Po izčrpnem dnevu prispete domov in se zleknete na fotelj. Čez nekaj časa skušate vstati, da bi stopili po kozarec vode, a glej ga zlomka! Ne morete. Zagrabila vas je namreč rezka bolečina. Vam zveni znano? V današnjem času obstaja neverjetno veliko število takšnih in drugačnih različic opisanega položaja, a vse imajo skupni imenovalec – bolečino v križu.
Povzročitelji bolečine v križu
Bolečino v spodnjem delu hrbtenice – križu lahko povzroči mnogo dejavnikov. Večina teh je po navadi vezana na katero koli še tako majhno nepravilnost v ogromnem povezanem omrežju hrbteničnih mišic, živcev, kosti, ploščic ali kit v ledvenem predelu hrbtenice. Tipični »viri« bolečine v križu po navadi vključujejo:
- razdražene velike živčne korenine v križu, ki so lahko razširjene celo v predel spodnjih okončin,
- razdražene manjše živce, ki oskrbujejo predel križa,
- (preveliko) napetost v paru spodnjih hrbtnih mišic (erector spinae),
- poškodovane kosti, vezi ali sklepe,
- degeneracijo medvretenčne ploščice.
Že najmanjša razdraženost v katerem koli izmed naštetih »kritičnih« območij je tako lahko usodna in povzroči hude bolečine v ledvenem predelu. Veliko bolečin v križu povzročijo tudi mišični krči, ki sicer delujejo zelo nedolžno, a se na dolgi rok lahko izkažejo za precej usodne – lahko povzročijo tudi invalidnost. In čeprav so bolečine v najnižjem predelu hrbta oziroma bolečine v križu dokaj pogost pojav, se simptomi in resnost tovrstnih bolečin razlikujejo od posameznika do posameznika.
Nekateri simptomi oziroma vrste bolečine se namreč pojavljajo bolj pri mladih, spet druge vrste bolečin pa lahko prizadenejo starejše. Mlajši (od 20 do 60 let) so tako veliko bolj nagnjeni k bolečinam v hrbtu, ki so posledica nepravilnosti na medvretenčni ploščici ali pa poškodb na mišičnem tkivu. Za starejše (nad 60 let) pa je verjetneje, da se bodo bolečine v križu pojavile kot posledica načetih vezi ali pa bolezni, kot je osteoporoza ali spinalna stenoza. V poštev pridejo tudi morebitni zlomi ali podobne poškodbe.
Preberite tudi: Vaje za hrbtenico – odpravite bolečine v hrbtu in križu
Najpogostejši simptomi bolečine v križu
Topa ali ostra bolečina v spodnjem delu hrbta, ki se pojavi po vsaki fizični dejavnosti (vadba, premikanje težjih predmetov ipd.).
Značilnosti:
- oteženo gibanje,
- bolečina se širi tudi na predel dimelj, zadnjice in/ali zgornjega dela stegen,
- bolečine v mišicah,
- hudi mišični krči,
- občutljivost na dotik.
Možni vzroki: Nategnjena ali natrgana mišica oziroma vez je eden izmed najpogostejših razlogov za opisane simptome. Dvigovanje težjih predmetov ali nenaden gib je lahko za mišico oziroma vez usoden in se izrazi v zgoraj opisanih simptomih.
Bolečina v križu, ki potuje do zadnjice, nog in stopal – išias
Značilnosti:
- bolečina je prisotna neprestano,
- bolečina je lahko bolj prisotna v nogah in stopalih kot v spodnjem delu hrbta,
- bolečina je lahko prisotna zgolj na eni strani zadnjice,
- stanje se poslabša ob dolgotrajnem sedenju ali mirovanju,
- bolečino lahko spremljata slabost in/ali otrplost.
Možni vzroki: Išias se po navadi pojavi, ko se vname živčna korenina v spodnjem delu hrbtenice. Slednje povzroča bolečine in odrevenelost, ki potuje vzdolž ishiadičnega živca, ki služi zadnjici, nogam ter stopalom.
Je lahko kriva neprimerna obutev?
Morda stopalom danes posvečamo premalo (kakovostne) pozornosti. Naša stopala namreč odlikuje precej zapletena struktura, ki lahko pri poškodbah in nepravilnostih povzroči nemalo preglavic v drugih delih telesa. Stopalo gradi kar 26 kosti, 33 sklepov in veliko različnih mišic, kit ter mehkega tkiva. Njegova najpomembnejša naloga? Blažilec hoje! Primerna obutev lahko tako hojo spremeni v zdravo in telesu prijazno dejavnost. A brez te se lahko že navadna hoja kaj hitro spremeni v pravcati plaz dolgoročnih bolečin in nepravilnosti.
Ker so stopala po velikosti precej manjša od preostalih delov telesa, vsaka kost na njih deluje s še večjo silo. Navsezadnje na njih stoji naše celotno telo. Dejstvo je, da pri vsakem koraku stopalo sprejme pritisk, ki je kar 50 odstotkov večji od sile naše telesne teže. Na dan na nogah povprečno preživimo štiri do pet ur in tako naredimo vsaj od 8000 do 10.000 korakov. Slednje pomeni, da stopala vsak dan občutijo pritisk, ki lahko znaša tudi do 100 ton. Neprimerna obutev lahko tako povzroči mnoge poškodbe – kit, kosti ipd.
Preberite tudi: Bosonoga hoja: Stopala »oslepijo«, če jih obujemo
Na udaru je hrbtenica oziroma križ
Seveda omenjene poškodbe ne občutijo zgolj noge. Eden izmed predelov, ki je, dolgoročno gledano, najbolj na udaru, je tudi hrbtenica oziroma križ. Škoda se tako najbolj povzroči z nošenjem visokih pet ali drugih neprimernih oblik čevljev, ki ne ustrezajo naravni liniji naših stopal.
Čevlji s peto tako zaradi hoje po prstih povzročajo težave v medenici, ki je zaradi nenaravne postavitve stopala in posledične hoje nagnjena v nenaravno krivuljo, ki povzroča pritisk v spodnjem predelu hrbta – križu.
»Recept« za bolečino
Neprimerna obutev povzroča bolečine v stopalu, te pa spremenijo način hoje. Ta sprememba posledično spremeni način delovanja preostalih kosti in sklepov v telesu, kar se izrazi tudi v hrbtenici oziroma v križu.
Primerna obutev, ki ne povzroča bolečin v križu
- odlikuje jo primerna podpora stopalu in telesu,
- podplati so udobni in oblazinjeni,
- linija čevlja sledi naravni liniji stopala.
Ne pozabite!
Če dalj časa opažate (hujše) bolečine v križu in se nikakor ne morete spomniti, kje bi se lahko poškodovali ipd., pomislite na svoje (nove) čevlje! Morda so ravno ti tisti, ki vam povzročajo preglavice. Če bolečina traja več kot nekaj dni, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku, ki vas bo napotil k ustreznemu specialistu. Če se vzrok res skriva v neprimerni obutvi, si boste omislili temu primerne specializirane čevlje, ki niso dobri zgolj za vaša stopala, marveč za celo telo.
Ne pozabite, torej! Skrbno izbirajte svojo obutev in če že ne gre brez visokih petk, imejte v mislih vsaj to, da jih nosite čim manj časa.